Avtor: A. K. G.
Klimatske naprave, po domače »klime«, so pripomoček za hlajenje doma in čiščenje zraka v zaprtih prostorih, hkrati pa lahko delujejo tudi kot ogrevalni sistem. Uporaba prve klimatske naprave sega več kot sto let v zgodovino, natančneje v leto 1902, pod njen izum pa se podpisuje »oče klimatskih naprav« Willis Carrier. Toda sama ideja o klimatiziranih prostorih je stara že tisočletja in tako so že pregovorno iznajdljivi Egipčani ustvarili svoj ohlajevalni sistem, ki je vključeval vlažno trsje, ki je viselo iz sobe in je ob prvem vetrcu po sobi razširilo blagodejni hlad. Stari Rimljani so za svoje čase zadevo precej modernizirali in v nekaterih sobah napeljali cevi, po katerih je krožila hladna voda, pa tudi nekatere druge stare civilizacije so poznale svoje osnovne sisteme nekakšnega hlajenja notranjih prostorov.
Danes večina klimatskih naprav uporablja deljen sistem, kar pomeni, da jo sestavlja kondenzacijska enota (zunanja) ter hladna stran (notranja). Ob hlajenju prostora delujejo tako, da iz notranjosti izvlečejo topel zrak in vanj dovajajo hladnega. Ker med procesom prihaja do kondenza, je treba tega preko odvodne cevi usmeriti ven iz prostora ali pa ga zbrati v temu namenjeni posodi. V primeru ogrevanja prostora je proces ravno obraten.
Prenosne oz. mobilne klimatske naprave so zelo priročne za uporabo, saj odvečno vodo oziroma kondenzat odvajajo iz prostora kar s pomočjo cevi, ki jo lahko napeljemo skozi priprto okno, so pa namenjene predvsem uporabi v manjših prostorov, saj njihov izkoristek ni popoln, poleg tega veljajo za ene glasnejših – kar v ospredje stopi predvsem v nočnih urah, ko si želimo mirnega spanca. Okenske klimatske naprave so za zdaj še med pogostejšimi, čeprav je njihova uporaba vedno manj priljubljena zaradi nerodne montaže, ki jo težko izvedemo sami, hkrati pa so omejene bolj ali manj na en prostor. Tovrstne klimatske naprave imajo dve enoti, notranjo in zunanjo, pri čemer slednjo seveda namestimo na zunanjo stran zgradbe.
Klimatske naprave brez zunanje enote so priljubljene tam, kjer zaradi različnih razlogov namestitev zunanje enote ni mogoča, so pa po zmogljivostih povsem primerljive ostalim. Split sistem klimatske naprave veljajo za najučinkovitejše in najzmogljivejše pa tudi najtišje ter vedno bolj priljubljene, ne pa tudi za najcenejše. Tu govorimo o zaprtem sistemu, pri katerem ena zunanja enota poganja več notranjih.
Res ni treba posebej poudarjati, kako nam klimatske naprave v vročih poletnih mesecih olajšajo življenje v službi, doma in na poti. Predvsem uporabne so pri čiščenju zraka v notranjih prostorih, saj se premalo zavedamo, kako je zrak poln prašnih delcev, plesni, pršic, bakterij, virusov in različnih kemikalij, posebno v mestih pa vedno bolj onesnažen. Klimatske naprave pomagajo zrak očistiti ter ga optimizirajo na priporočeno bivalno temperaturo, vzdržujejo primerno stopnjo vlage ter omogočajo filtriranje zraka. Verjetno njihov najpomembnejši prispevek k družbi pa je, da zmanjšuje verjetnost pojava vročinskih kapi. V vročih dnevih so namreč najbolj ogroženi otroci, mlajši od štirih let, ter starejši od 65 let ter vsi tisti s srčno-žilnimi boleznimi, s prekomerno telesno težo ter številnimi drugimi zdravstvenimi tegobami, ki jim klimatska naprava še kako olajša življenje.
Uporaba klimatskih naprav naj bi ugodno vplivala na vse tiste, ki jih pestijo astma in občutljivost na plesni, saj naprava filtrira zrak in pomaga preprečiti vstop cestnega prahu, cvetnega prahu ter prahu raznih dreves in trav ter jim tako onemogoča, da bi krožili v notranjih prostorih. Prav tako pomagajo zniževati vlažnost zraka, kar znižuje pojav plesni, zato naj bi ugodno vplivale na ljudi z astmo in tiste, ki so bolj občutljivi za alergije na plesni. Še vedno pa velja vodilo, da naj bo relativna vlažnost v prostoru med 35 in 50 %.
Optimalna temperatura v prostoru, vezana na delovno produktivnost, naj bi bila med 22 in 25 stopinj Celzija in višja kot je, bolj produktivnost pada.
Ob nepravilnem vzdrževanju klimatskih naprav se lahko na loputah in ventilatorjih nabira vlaga, ki nastane ob prehajanju hladnega zraka skozi napravo. Ta ustvari idealno okolje za rast plesni in gliv, ki jih naprava ob delovanju odpihne in razprši po prostoru. Prav zaradi tega nekatere raziskave navajajo, da – v primeru nepravilno vzdrževanih klimatskih naprav – lahko predolgo bivanje v zaprtih klimatiziranih prostorih povečuje bolezenska stanja, povezana z dihalnimi stiskami, kot so denimo astma in dušenje, pa tudi bakterijska pljučnica in zloglasna legionarska bolezen, ki jo povzroča bakterija legionella – pri slednji pa gre bolj za mit kot kar koli drugega. Nekateri primeri sicer niso izključeni, vendar so bolj redkost in so povezani z nepravilnim vzdrževanjem naprav.
Pravilno vzdrževani klimatski sistemi imajo cel kup ugodnih vplivov na ljudi, pri nepravilno vzdrževanih pa se hitro zatakne. Zato je še kako pomembno, da redno čistimo ali menjamo filtre zraka, preverjamo delovanje ventilatorja, čistimo prah z naprave, najbolje pa je, da vsaj enkrat letno na pomoč pokličemo serviserja s spričevalom za redni pregled, ki bo napravo očistil in dezinficiral, preveril odvod kondenza, elektromotorje, tlak plina v sistemu itd. Strokovnjaki najbolj priporočajo pregled spomladi, še pred prvim vklopom naprave.
In še namig: nikar ne postavljajmo loncev z barvo, čistil in drugih kemikalij v bližino naprave, saj tako preprečimo, da bi se po stanovanju razpršile strupene snovi.
Pri nakupu je vedno dobro imeti v mislih lokacijo naprave, njen namen, volumen prostora, ki ga želimo ohladiti, in njegovo toplotno izolacijo, število oseb, ki se zadržujejo v prostoru, druge izvore toplote in s soncem obsijane stene ter ne nazadnje tudi energijsko oznako naprave. Strokovnjaki svetujejo, da je najbolje poseči po tistih z oznako AAA+, najmanj pa priporočajo oznako G. Nikar ne pozabimo tudi na glasnost naprave.
In ne nazadnje, ne pozabimo na okolje – klimatske naprave vseeno potrošijo precej električne energije in bolj, kot so naši prostori hladni, bolj se naš planet segreva. Če določenih sob ne uporabljate ali pa vas ni doma, ugašajte klimatsko napravo in z njo ravnajte tako, da bo naša Zemlja še dolgo ostala – zelena.