Okrepimo imunski sistem naših otrok

default image

Septembra se naši otroci vračajo v vrtce in šole. Počitek, poletna klima, morski zrak in gibanje v naravi vedno dobro denejo njihovemu imunskemu sistemu ter ga tudi okrepijo. Vendar pa se z jesenjo ponovno prebudijo virusi in bakterije, ki čakajo v nizki pripravljenosti na primernega, imunsko oslabelega gostitelja. Prehlad, gripa, vnetje ušes so le nekatere izmed nadlog, ki jih prinašata jesen in zima.

Prej ali slej se bodo začeli izbruhi nalezljivih virusnih in bakterijskih okužb, ki bodo ogrozile zdravje vašega malčka. Vendarle se lahko pred njimi uspešneje branimo, če je naš imunski sistem močan. V naslednjem prispevku bomo predstavili načine krepitve imunskega sistema, ki bodo našega otroka obvarovali pred prihajajočimi boleznimi.

Avtorica: Maša Robič, dr. med.

 

Zakaj nekateri zbolijo prej kot drugi?

Sposobnost obrambe pred mikroorganizmi se med ljudmi razlikuje. Gre za številne variacije, ki so genetsko pogojene. Zaradi teh razlik nekateri otroci hitreje zbolijo kot drugi. Drugi dejavnik, ki vpliva na razvoj bolezni, je izpostavljenost nalezljivemu mikroorganizmu. Vrtci, šole in prostori, kjer se zadržuje veliko otrok, so idealno mesto za pridobitev okužbe z virusi ali bakterijami. Ne smemo pa zapostaviti niti dejstva, da otroški imunski sistem še ni dokončno dozorel in se še razvija, zato ni nič nenavadnega, da nekateri malčki prebolijo tudi po 10 prehladov in več vnetij ušes v enem jesensko-zimskem obdobju.

 

Katere bolezni so pri otrocih pogoste v jesensko-zimskem obdobju?  

Daleč najpogostejši je prehlad. Zamašen nosek in blag kašelj je spremljevalec naših otrok tudi več kot desetkrat v eni jeseni in zimi. Vnetje žrela, bronhiolitis, gripa, vnetje srednjega ušesa, virusni gastro-enteritis, ki se kaže z drisko in bruhanjem, so ene najpogostejših manifestacij bakterijskih ali virusnih bolezni, ki pretijo na naše malčke v jesensko-zimskem času. Pomembno si je zapomniti, da pri teh vrstah okužbe antibiotik ni vedno potreben. Večino teh okužb namreč povzročajo virusi, ki jih zdravimo konservativno s počitkom in po potrebi z zdravili za zniževanje telesne temperature, analgetiki, čaji in s prehrano, bogato z vitaminom C. Za bakterijske okužbe pa so smiselni antibiotiki.

 

Kako povečamo otrokovo imunsko odpornost?

Izrednega pomena je zdrava prehrana. Ta naj bo čim bolj raznovrstna. Pomembno je, da otrok dobi zadostno količino vitaminov, mineralov in esencialnih maščobnih kislin. Sadje in zelenjava sta bogat vir vitamina C in E, železa, kalcija ter drugih antioksidantov, ki krepijo naše zdravje. Pomaranče, mandarine, grenivke, jabolka, hruške in kivi so jesensko sezonsko sadje, ki ponuja bogato paleto zdravih mikroelementov. Esencialne maščobne kisline najdemo v oreških, oljčnem olju, ribah. Slednje so tudi bogat vir vitamina C in E, železa in drugih hranljivih snovi. Če je naš otrok izbirčen in ne mara sadja niti zelenjave, lahko težavo rešimo s tem, da sadje ali zelenjavo zmiksamo v hranljiv sok, ki mu bo morda vseeno lažje stekel po grlu. Starši, ki svojega otroka kljub vsem zvijačam ne uspejo prepričati, naj zaužije zdrav sadno-zelenjavni obrok, lahko posežejo po prehranskih dodatkih. Izogibati se moramo pitju sladkih in gaziranih pijač ter sladkarijam in drugim nezdravim prigrizkom. Najbolj zdrava pijača je voda. Otroci pa za razvoj kosti in zob potrebujejo še mleko.

Gibanje na svežem zraku. Otroci potrebujejo več gibanja kot odrasli, saj gibanje pozitivno prispeva tudi k razvoju kostno-mišičnega sistema. Zato namesto vsakodnevnega gledanja televizije, rabe računalnika in drugih tehnoloških naprav otroka raje peljimo v naravo, na izlet ali ga vpišimo k organizirani športi aktivnosti. Poskrbimo tudi, da sta njegova obleka in obutev primerna letnemu času.

Spanec. Otroci potrebujejo več spanca kot odrasli. Količina je odvisna od starosti. Novorojenček potrebuje do 18 ur spanja na dan, dojenčki 12–13 ur in predšolski otroci do 10 ur.

Materam z dojenčki toplo priporočamo dojenje. Materino mleko je popolnoma prilagojeno otrokovim biološkim potrebam. Do starosti šestih mesecev svetujemo polno dojenje, nato pa dojenje s hkratnim uvajanjem drugih vrst hrane do konca prvega leta, lahko tudi dlje. Dojenje dokazano zagotavlja optimalen telesni in duševni razvoj, dojeni otroci pa tudi manj pogosto kot nedojeni otroci zbolevajo za okužbami prebavil in dihal v prvem letu starosti ter imajo manjše tveganje za pojav nekaterih kroničnih bolezni v kasnejših življenjskih obdobjih. Materino mleko je bogat vir beljakovin, mineralov, vitaminov, protiteles in imunskih celic. Ker pa je sestava materinega mleka odvisna od materine prehrane, svetujemo, da mlada mamica pazi na zadosten vnos vseh hranil (vitaminov, mineralov, beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov).


Kako ukrepamo, ko otrok zboli?

Da bodo naši najmlajši zdravi in polni energije, moramo poskrbeti za naslednje stvari: ko otrok zboli, naj ostane doma, saj tako preprečimo prenos mikroorganizmov na druge osebe. Vsakodnevno mu pripravimo zdrav obrok svežega sadja in zelenjave ter zadostne količine tekočine (čaj z limono). V primeru povišane telesne temperature posežemo po zdravilih za zniževanje temperature, v primeru bolečin uporabimo analgetik, pri bakterijski okužbi pa bo potreben antibiotik. Bolan otrok potrebuje počitek, dober spanec in primerno hrano ter hidracijo.

Prihaja jesen in z njo tudi številne bolezenske težave. Naši malčki so v vrtcih in šolah še bolj izpostavljeni nevarnim mikroorganizmom. Imunski sistem je ključni obrambni mehanizem našega telesa, ki nas ubrani pred napadalci. Za njegovo krepitev lahko veliko naredimo sami, saj bomo lažje botrovali neprijetnim boleznim, ki bodo na naše najmlajše prežali na vsakem koraku.

 

 

September, 2014

REKLAMNO SPOROČILO

REKLAMNO SPOROČILO

Skip to content