Sijoči lasje, gladka polt, urejeni nohti in beli zobje so le nekateri od idealov sodobne družbe. Ni pomemben le lep, temveč tudi sijoč nasmeh, ki ga v reklamah propagirajo z bleščanjem sklenine. Beli zobje so odraz rednega čiščenja in zdravega posameznika, v zadnjem času pa tudi uspešnega postopka beljenja. O obarvanosti zob in trendu beljenja smo se pogovarjali z Marijo Šekoranja, dr. dent. med.

 

Bela barva zob, oglaševana v reklamah, ni običajna barva sklenine. Katera je naravna barva zob?

Naravna barva zob se razlikuje glede na posameznika, pri nekaterih prevladuje rumenkast, pri drugih pa rjavkast ali bolj sivkast odtenek. Na barvo vpliva debelina sklenine, struktura spodaj ležečega dentina, položaj in površina zoba, površinska obarvanost, velikost zoba, osvetljenost zoba … Zobna sklenina prepušča svetlobo, medtem ko jo dentin prepušča nekoliko manj oz. slabše. Struktura slednjega se razlikuje tudi glede na posameznika in vpliva na barvo zoba in različno debelino sklenine.

Poznamo dve vrsti dejavnikov, ki vplivajo na nastanek obarvanosti zob. Prva kategorija so zunanji dejavniki. Katera hrana/pijača vpliva na obarvanje zob?

Med zunanje dejavnike štejemo kromatogeno hrano in pijačo, kot so kola, kava, pravi čaj, borovnice, češnje, sojina omaka … poleg tega pa tudi nikotin, v stiku s katerim so predvsem kadilci.

Kako kajenje vpliva na obarvanje zob?

Kajenje slabo vpliva na zdravje celotnega telesa posameznika, med drugim tudi na oralno zdravje. Povzroča zmanjšanje prekrvavitve dlesni, večje nalaganje zobnih oblog in posledično izbruh parodontalnih bolezni. Pri kadilcih se katran iz cigaret nalaga na zobe in povzroči rjavo zabarvanost zob. Prav zato je izredno pomembno, da kadilci vzdržujejo dobro ustno higieno. Torej umivanje zob 2–3 krat na dan, vsakodnevno temeljito nitkanje zob in redni obiski pri zobozdravniku pripomorejo, da naši zobje ostanejo čim dlje naravni, čisti, brez zabarvanj zaradi naštetih zunanjih dejavnikov in brez zalivk. Posamezniki, ki dnevno pokadijo veliko število cigaret, s tem ogrožajo lastno oralno zdravje in povečujejo možnost razvoja parodontalnih bolezni. Posledici nenadzorovane parodontalne bolezni sta vnetje dlesni in izguba nivoja kosti, kar pripelje do majavosti in s tem do izpadanja zob.

V katerih primerih pride le do obarvanja enega od zob, največkrat podočnikov?

Podočnik  je zob, ki ima naravno bolj prominentni položaj od preostalih zob in je pri vsakem posamezniku nekoliko temnejše barve od ostalih. Podočnik ima naravno tanjšo sklenino in posledično temnejšo barvo v nasprotju s sprednjimi zobmi.  V primeru zabarvanja le enega izmed zob je to največkrat posledica odmrtja zobne pulpe. Zob sčasoma postane temnejši, siv. Temno obarvanje zoba nastane zaradi ostanka pigmentov iz krvi po odstranjevanju zobne pulpe ali nekaterih polnih materialov ter amalgamskih zalivk. Takšno obarvanje zoba se lahko rešuje z notranjim beljenjem zoba, ki se izvaja v zobozdravstvenih ordinacijah s 35-odstotnim vodikovim peroksidom.

Druga kategorija so notranji dejavniki, ki so po večini genetsko pogojeni. Kateri so najpogostejši?

Med notranje dejavnike štejemo genetska obolenja, pretirano fluoriranje, jemanje tetraciklinov (tega zdravila se ne predpisuje nosečnicam in otrokom, mlajšim od 8 let), dentalni karies, slabe zalivke, avitalne zobe in s starostjo pogojeno obarvanje zob zaradi tanjšanja sklenine. Med genetska obolenja na primer štejemo tudi amelogenesis imperfecta, posledica katerega je tanka in mehka sklenina, zobje pa zaradi genskih dejavnikov porumenijo, kar sproži hitro nastajanje kariesa.

Obarvanje povzroča tudi pomanjkanje sline. Kateri dejavniki ga povzročajo?

Slina deluje na zobe kot svojevrstna zaščita. Če se količina sline v ustih močno zmanjša, je možnost za nastanek kariesa veliko večja. Pomanjkanje sline je lahko posledica jemanja nekaterih zdravil. Zanimiv podatek je, da 1800 najpogosteje predpisanih zdravil povzroči suhost ust. Poleg tega pa se količina sline zmanjša tudi v primeru obsevanja in nekaterih avtoimunih boleznih (npr. Sjögrenov sindrom). Pri pomanjkanju sline pride do večje akumulacije plaka in posledično do obarvanosti zob zaradi nalaganja zobnega kamna ter dentalnega kariesa. Pri posamezniku z diagnosticiranim pomanjkanjem sline so obiski pri zobozdravniku pogostejši.

Z leti zobje postajajo vedno manj beli. Zakaj prihaja do tega pojava? Kako lahko to preprečimo?

S starostjo prihaja do tanjšanja zobne sklenine, kar vodi do opaznejše spremembe barve zob. Starejši kot smo, bolj se zobje obrabljajo, spreminjajo in premikajo. Zobozdravniki pri starejših ljudeh opazimo tudi več kariesa, posledično pa se poveča število zalivk na zobeh, zmanjša se skrb za oralno zdravje in naraste verjetnost za nastanek parodontalnih bolezni. Če želimo preprečiti omenjene vplive, je potrebno redno obiskovati zobozdravnika in dobro skrbeti za ustno higieno.

V primeru vpliva zunanjih dejavnikov so na policah trgovin na voljo različna belilna sredstva. Kako delujejo in kako učinkovita so?

Če posameznik ni zadovoljen z naravno barvo zob, si jih lahko pobeli sam oziroma postopek prepusti strokovnjakom. Če se poslužujemo belilnih sredstev, ki so v prosti prodaji, je potrebno dobro prebrati navodila, saj so nekatera od sredstev lahko nevarna, dostikrat pa tudi neučinkovita. Belilne zobne paste so preabrazivne, saj vsebujejo droben »pesek«, razni belilni obliži pa imajo zelo nizke koncentracije učinkovin in zaradi tega omejen rezultat. Pred samim beljenjem je treba očisti zobni kamen in speskati zobe. Brez odstranitve zobnih oblog je beljenje manj učinkovito.

Kako poteka peskanje zob? Komu ga priporočate?

Peskanje je praviloma neboleč postopek čiščenja in poliranja zob. S postopkom se odstranjujejo površinski madeži, ki jih povzročajo kajenje, pitje kave ter drugih obarvanih pijač in drugi zunanji dejavniki. Peskanje se običajno uporablja po odstranitvi zobnega kamna z ultrazvokom, saj odstrani mikrodelce, ki jih s prostim očesom na zobu težje opazimo. Ti delci povzročajo nastanek območij, kamor se nove obloge hitreje ponovno lepijo in tvorijo zabarvanja ter zobni kamen.

Kako poteka beljenje zob?

Pred profesionalnim beljenjem zob najprej očistimo zobni kamen in zobe popeskamo. Poznamo več vrst beljenja zob. Prvo je tako imenovano »in office« beljenje zob, ki se izvaja v zobozdravstveni ordinaciji. To beljenje se izvaja s 35-odstotnim vodikovim peroksidom s svetlobno spodbudo (ZOOM), učinek beljenja pa je viden kmalu po posegu. Druge vrste beljenja pa imenujemo tudi »at home« beljenje z 10–16-odstotnim karbamidnim peroksidom in je za pacienta nekoliko manj neprijetno ter bolj nadzorovano. Beljenje se izvaja doma, poteka v daljšem časovnem obdobju. Pacient čez dan ali ponoči približno od 6 do 8 ur nosi vnaprej pripravljeno belilno šablono, izdelano izrecno za njegove zobe, v katero si sam vbrizga belilni gel.

Kakšne so posledice beljenja zob?

Stranski učinek beljenja je občutljivost zob, ki je reverzibilna, če se beljenje izvaja natančno in po navodilih. Beljenje z ZOOM tehnologijo je nekoliko bolj neprijetno za pacienta in posledično so zobje še nekoliko bolj občutljivi.

Po nekaterih navedbah uživanje tetraciklinov med nosečnostjo vpliva na barvo zob. Koliko je v tem resnice? Mar beljenje zob med nosečnostjo res vpliva na zdravje nosečnice?

Tetraciklinov med samo nosečnostjo načeloma ne uporabljamo. Uporabljamo milejše antibiotike, ki ne povzročajo obarvanja zob. Med nosečnostjo lahko belimo zobe, vendar pa se zaradi večje občutljivosti dlesni v tem obdobju lahko le-ta nekoliko bolj razdraži, predvsem v  primeru uporabe belilnega gela, vendar postopek nima trajnejših posledic. Potrebna je le dobra ustna higiena in nadzorovana uporaba belilnega gela.

Kako lahko naši bralci poskrbijo za lepe zobe?

Za lepe zobe je potrebna skrbna nega, ki obsega ščetkanje najmanj dvakrat na dan, nitkanje in redno obiskovanje zobozdravnika ter skrb za obzobna tkiva z rednim čiščenjem zobnega kamna in peskanjem.

 

 

December, 2014