Umetna prekinitev nosečnosti je postopek, ki so ga poznali že stari Egipčani in Rimljani, kljub temu pa še vedno velja za tematiko, ki deli sodobno družbo. Splav je dovoljen v večjem številu držav zahodnega sveta, v mnogih kulturah pa je deležen množičnega obsojanja. Število splavov v Sloveniji že vrsto let pada, kar je najverjetneje tudi posledica dobrega osveščanja javnosti o sodobnih metodah zaščite. O razlogih za splav, sodobnih postopkih in zakonodaji smo se pogovarjali z asist. Marijo Rebolj Stare, dr. med., iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Avtorica: Nika Arsovski

V lekarnah je na voljo t. i. jutranja tabletka. Kako tabletka deluje in komu je namenjena?

Jutranja tabletka ali postkoitalna kontracepcija (kontracepcija po spolnem odnosu) je namenjena posameznicam, ki so imele nezaščiten spolni odnos ali je zaščita zatajila (npr. počen kondom, snet kondom), žrtvam posilstva. Čas za zaužitje le-te je največ 72 ur po nezaščitenem spolnem odnosu. Prej ko jo zaužijemo, večja je učinkovitost. Jutranja tabletka je namenjena izjemnim priložnostim in se ne sme uporabljati pogosto kot način kontracepcije. Če pričakovana menstruacija zaostaja, je treba narediti nosečniški test. Do 16. leta tabletko dobimo na beli recept, po 16. letu pa le z osebno izkaznico.

Splav v Sloveniji še vedno velja za tabu temo. Kaj mislite, da botruje tej miselnosti?

Splav je del intimnega življenja posameznice. Tako kot se postopoma odpirajo pogovori na drugih intimnih področjih (kot npr. erektilna disfunkcija, spolnost, inkontinenca), se bodo tudi na temo splava. Nihče ne želi javno izpostavljati svojih težav, predvsem v primeru, ko pričakuje obsojanje v javnosti ali med bližnjimi. V javnosti o splavu največkrat govorijo zdravstveni delavci z namenom izobraževanja tako žensk kot moških. Včasih se oglasijo tudi nasprotniki prekinitve nosečnosti.

Kolikšna je povprečna starost žensk, ki prihajajo na kliniko opraviti splav?

Njihova povprečna starost je 31 let. Delež žensk, ki so ob splavu starejše od 30 let, je okvirno 53 %. Mladostnice, do vključno 18. leta, predstavljajo le 4,6 % vseh (do 20. leta 7,6 % vseh). Delež žensk po 35. letu je okvirno 30 %, po 40. letu pa 8 %. Iz tega je razvidno, da so mladostnice do 18. leta še najmanj problematična starostna skupina.

Menite, da kljub temu obstaja veliko število žensk, ki splava ne opravijo pod strokovnim nadzorom?

Ne. V Sloveniji je splav od januarja leta 1951 legaliziran z Uredbo o postopku za dovoljeno odpravo ploda in je dosegljiv vsem ženskam v zakonsko določenih okvirjih. Zato ni nobene potrebe, da bi se ženske izpostavljale tveganju ob zapletih in morebitni smrti v primeru nestrokovnega posega. Ženske imajo dovolj možnosti za različno informiranje, tako vedo, katere so njihove pravice, možnosti in kaj je zanje najboljše.

Je splav pogosto posledica nezrelosti, socialnega in ekonomskega položaja ženske, nezadostnega vedenja o kontracepciji? Kateri so najpogostejši razlogi žensk za splav?

Mladostnice večinoma niso neodgovorne. O kontracepciji se veliko govori in piše, dostopni so podatki v revijah, na spletu, v šolah. Pogovarjajo se z vrstniki in s starši. Nezadostno vedenje o kontracepciji ne more in ne sme biti vzrok za neželene nosečnosti, saj je zaščita dostopna vsem.

Zakaj se ženske najpogosteje odločajo za splav, ne vem zanesljivo, saj do sedaj na to temo nismo načrtno zbirali podatkov. Mladostnice najpogosteje sprejmejo odločitev, ker želijo prej opraviti šolanje, se osamosvojiti. Večinoma so odgovorne in poskrbijo za učinkovito zaščito. Nekatere odrasle ženske, ki že imajo družino, ne želijo imeti še enega otroka. Nekaj jih je bilo tudi takšnih, ki so si otroka želele, vendar so se zaradi partnerjevega pritiska odločile za splav. Spet druge dobijo dolgo pričakovano službo, ki je noseče ne bi mogle obdržati. Zanosijo lahko tudi doječe matere, ki ne uporabljajo zaščite. Dojenje ni kontracepcija, saj imajo lahko ob tem ovulatorne menstrualne cikluse. Nekatere zanosijo že ob prvem takem dogodku. Ker dojijo, nimajo dodatno povečanih dojk in jutranjih slabosti, zato svojo nosečnost ugotovijo šele, ko opazijo rastoči trebuh. Ker že imajo majhnega otroka, se pogosto odločijo za prekinitev.

Partner v odnosu igra pomembno vlogo pri načrtovanju prihodnosti. Je odločitev za splav v večini primerov na strani ženske ali obeh partnerjev?

Pri načrtovanju družine morata enakopravno sodelovati oba partnerja. To je večinoma res, ko se pogovarjata o načrtnem povečanju družine. Če ne želita več otrok, je odgovornost obeh, da imata kot par ustrezno zaščito. V večini primerov to nalogo prevzame ženska. Težava nastopi, ko gre za nenačrtovano nosečnost. Ta je včasih posledica neučinkovitosti zaščite, večinoma pa gre za pomanjkanje le-te. Žensk, ki pridejo k nam, ne sprašujemo, na osnovi česa in s kom so se odločale o svojem postopku. Le tiste, pri katerih je razvidno, da gre za stisko, povprašamo, če so dobro premislile o dejanju in se o tem pogovorile s partnerjem. So posameznice, ki od splava odstopijo in otroka obdržijo, vendar gre bolj za izjeme.

Moje mnenje je, da se morata oba partnerja pogovoriti in skupaj dogovoriti, kako naprej v primeru nenačrtovane nosečnosti. Če se njune želje razhajajo in nista pripravljena popustiti, vsekakor prevlada odločitev ženske, saj je ona nosilka nosečnosti in se sama odloča o svojem telesu in posegih na njem. Nihče ne more doseči, da plod splavi ali obdrži, če ona tega noče. Zdravnik mora spoštovati odločitev ženske (razen če nima sodno odvzete opravilne sposobnosti; v tem primeru se zanjo odločajo skrbniki).

Kaj v zvezi s splavom določa slovenska zakonodaja?

Z Uredbo o postopku za dovoljeno odpravo ploda, ki je bila objavljena v Uradnem listu FLRJ 4/52, dne 11. 1. 1952, je bil splav legaliziran. To pomeni, da je na zahtevo ženske, ne glede na vzroke, do zaključenega 10. tedna nosečnosti (10 tednov 0 dni), splav dovoljen. Po tem (od 10 tednov in 1 dneva dalje) mora nosečnica podati zahtevo za prekinitev nosečnosti na Komisijo prve stopnje. Če ji ta zahtevo zavrne, lahko ponovno vloži vlogo na Komisijo druge stopnje, ki je na Ginekološki kliniki, UKC Ljubljana.

Zakaj je splav na zahtevo ženske dovoljen le do 10. tedna starosti ploda, potem pa postane predmet komisije za umetno prekinitev nosečnosti?

Gre za arbitrarno postavljeno višino nosečnosti, pri kateri je splav še možno narediti varno, brez večjega tveganja za zaplete. Višja kot je nosečnost, večje je tveganje. Komisija odobri prekinitev nosečnosti na osnovi medicinskih vzrokov (če nadaljevanje nosečnosti ogroža življenje oz. zdravje ženske, gre za nepravilnosti ploda, nezdružljive z življenjem …) in socialnih dejavnikov. Vedno pretehta prednosti in slabosti splava za žensko.

Po katerih kriterijih se komisija odloči za odobritev splava po 10. tednu nosečnosti?

Do 16. tedna nosečnosti Komisija prve stopnje poleg medicinske indikacije upošteva tudi socialno. Pogosto zavrnjeno prošnjo (če ni medicinske indikacije) za prekinitev po 16. tednu nosečnosti Komisija druge stopnje pozitivno reši.

Katere metode so uporabljene pri umetni prekinitvi nosečnosti?

Do leta 2007 je pri nas prevladovala kirurška tehnika splava, kjer se z instrumenti posega v maternično votlino z namenom njene izpraznitve. Maja 2007 pa smo začeli pospešeno uvajati novo metodo, po kateri sprožimo splav s pomočjo zdravil. Namen tega je, da se izzove splav, podoben spontanemu, ni poseganja v maternico in s tem ni zapletov, značilnih za kirurške splave. Prav tako ženska ne dobi anestezije. Sedaj se kirurška prekinitev nosečnosti izvaja le pri tistih nosečnicah, pri katerih ne smemo uporabiti zdravil za sproženje splavov.

Se metode razlikujejo glede na starost ploda?

Pri kirurški metodi se do 10. tedna nosečnosti uporablja metoda vakuumske aspiracije vsebine maternice, po 10. tednu pa mehanična razširitev materničnega vratu in evakuacije vsebine z abortivnimi kleščami. Oboje poteka v kratkotrajni splošni anesteziji in zahteva sprejem v bolnišnico.

Pri proženju splava z zdravili oz. medikamentni prekinitvi nosečnosti uporabljamo dva protokola. Do zaključenega 9. tedna (to je 63 dni nosečnosti) ženske po obravnavi pri nas dobijo vsa potrebna zdravila za splav, protibolečinska zdravila in navodila za naprej – kako zdravila uporabiti, bolniški dopust, kontrolo. Postopek nato izvedejo doma, v domačem okolju. Po zaključenem 9. tednu (od 64. dne nosečnosti dalje), dva dni po zaužitju prve tablete, ženska pride v bolnišnico za nadaljevanje protokola (določeno časovno zaporedje dajanja zdravil lahko traja 2 dni) in ostane v bolnišnici do zaključenega splava (2–3 dni). Tak protokol je nujen, saj lahko po 9. tednu pride do močnejše krvavitve.

Splav je odločitev, ki lahko žensko zaznamuje za vse življenje. Kakšne so posledice splava pri pacientkah?

Pri kirurškem splavu, zlasti pri višjih nosečnostih, lahko pride do poškodbe oz. predrtja maternice, prisotnosti zaostalih delcev s potrebo po »čiščenju« maternice v ponovni narkozi, vnetje v votlini maternice in morebitne posledične zarastline (neplodnost, boleče menstruacije).

Pri splavu s pomočjo zdravil – medikamentnem splavu, se pojavijo nekoliko močnejše krvavitve (kot močna menstrualna krvavitev), občasno lahko tudi počasnejše izločanje tkiva in posledično pogostejše oz. številčnejše kontrole. V primeru zaostalih delcev je pristop k obravnavi konservativen (zdravila, ev. histeroskopija). Vnetja so zelo redka.

Večina splavov se dokonča nezapleteno in nima fizičnih posledic za žensko. Pri ženskah, ki so se zaradi anomalij ploda odločile za prekinitev sicer želene nosečnosti, lahko pride do duševnih težav. Te po potrebi napotimo na pogovor h klinični psihologinji.

Na kaj morajo biti ženske po umetni prekinitvi nosečnosti pozorne?

Nekaj časa je še prisotna krvavitev oz. krvav izcedek. V tem času se je treba izogibati situacijam, pri katerih bi lahko prišlo do vnosa vnetja (tamponi, spolni odnosi, kopanje v stoječih vodah). Pozorne morajo biti na novo nastalo bolečino, vročino, smrdeč izcedek in druge znake vnetja. Vsekakor morajo iti na kontrolo k izbranemu ginekologu, da oceni stanje. Pri obeh načinih splavitve so prekinitve nosečnosti lahko tudi neuspešne in nosečnost se s tem nadaljuje. V tem primeru se prekinitev ponovi. Pacientke se dogovorijo z ginekologom za učinkovito zaščito, ki jo je treba uporabljati. Ginekolog lahko le svetuje in priporoča, uporaba pa je v celoti domena ženske in njenega partnerja.

Prekinitev nosečnosti ni metoda kontracepcije. Je le izhod v sili. Na žalost obstajajo posameznice, ki se k nam vračajo večkrat letno.

Živimo v času, ko mladi težko najdejo službo, podjetja pa drvijo v stečaj. Se vam zdi, da gospodarska kriza vpliva na število splavov?

Ne bistveno. Splavnost v Sloveniji že vrsto let pada. Če se pari zaradi neustreznega socialnega statusa ne odločajo za otroke, uporabljajo učinkovito zaščito. Vprašati bi se bilo treba, ali sedanje stanje v družbi vpliva na padec rodnosti.

Splav je del intimnega življenja posameznice. Tako kot se postopoma odpirajo pogovori na drugih intimnih področjih (kot npr. erektilna disfunkcija, spolnost, inkontinenca), se bodo tudi na temo splava. Nihče ne želi javno izpostavljati svojih težav, predvsem v primeru, ko pričakuje obsojanje v javnosti ali pri svojih bližnjih.