Kurkuma izvira iz jugovzhodne Azije, kjer lepo uspeva v tropskih gozdovih. Je trajnica, podobna trsju in v višino ne seže več kot meter. Veliko jo pridelajo na jugu Kitajske, v Indoneziji in Indiji ter na otoku Java. Spoznamo jo po velikih dekorativnih listih in belo rumenih cvetovih. Uporablja se večinoma zmleta korenina rastline. Zdravilne lastnosti kurkume se že tisočletja uporabljajo v indijski tradicionalni medicini, prav tako pa je kurkuma ena najbolj raziskanih naravnih substanc v moderni medicini. Vsebuje namreč številna eterična olja, med njimi tudi kurkumin, ki ima največ zdravilnih lastnosti in velja za eno najmočnejših protivnetnih antibakterijskih snovi.
Kurkuma je znana po svoji rumeni barvi, ki jo lahko uporabljamo za obarvanje jedi in oblačil. Rumeno obarvanje jedi povzročijo njena podzemna stebla, imenovana rizomi.
Uporabljajo jo za pospeševanje izločanja žolča, saj deluje tako, da stiska žolčni mehur. Eterično olje kurkume topi žolčne kamne, skupaj z barvilom razkužuje žolčni mehur in žolčevod in blaži njuno vnetje.
Znanstveniki so dokazali zdravilne učinke kurkume, ki naj bi blagodejno delovala pri vnetju oči, crohnovi bolezni, blažila pa naj bi tudi sindrom razdražljivega črevesja. Učinkovito naj bi pomagala pri različnih boleznih sklepov.
Znana je po svojem protimikrobnem in protibolečinskem delovanju in nam bo dobro dela, če jo bomo uporabili pri opeklinah in urezninah.
Nepogrešljiva je za možganske celice, saj dobesedno preprečuje njihovo smrt, varuje pred možgansko kapjo, po nekaterih raziskavah naj bi celo spodbujala nastajanje novih.
Pomembno je povedati, da ima tudi močan antioksidativni učinek in tako varuje celice pred poškodbami prostih radikalov oz. pred staranjem celic.
V ajurvedski medicini se uporablja že tisočletja za zdravljenje rakastih obolenj. Potrjeno je, da zavira rast tumorskih celic in metastaz pri raku dojke in raku prostate ter pri rakih, ki so pogojeni z vnetnimi procesi (rak želodca, dvanajstnika, jeter …), saj učinkuje na ravni genov, kjer se razvije tudi rak.
Poleg vseh naštetih pozitivnih učinkih kurkume naj na koncu omenimo še, da se priporoča tudi diabetikom, saj uravnava nivo inzulinav krvi.
Uživanje kurkume je povsem varno, velja le opozorilo, da je ni priporočljivo jemati v večjih količinah, sočasno z jemanjem zdravil, ki vplivajo na trombocite. Kurkuma namreč zmanjšuje lepljivost trombocitov. Sicer je njena uporaba zelo varna.
Gre za organsko spojino žvepla, ki se nahaja v vseh živih organizmih. V človeškem telesu žveplo predstavlja četrtino celotne telesne teže in je tretji najpogostejši mineral v telesu. Je bistvenega pomena za zdrav razvoj sklepnega hrustanca in keratina v koži ter laseh. Skrbi za obnovo tkiva in optimalno delovanje imunskega sistema.
Strokovnjaki so v raziskavah dokazali, da je žveplo skoraj tako pomembno kot vitamin C, saj mora človeško telo za normalno delovanje stalno vzdrževati določeno raven žvepla. Njegovo pomanjkanje v telesu je lahko krivo za pojav mnogih nevšečnosti, kot so depresija, bolečine, utrujenost ter podobna stanja.
Znanstveniki so dokazali, da MSM bistveno znižuje sposobnost preživetja rakavih celic na dojki. Uspešnost terapije je odvisna od količine zaužite spojine: večji odmerek prinaša boljše rezultate. Spada v isto kemično družino kot kisik in je močan antioksidant ter razstrupljevalec, ki pomaga celo pri odstranjevanju težkih kovin iz telesa. Ko je telo poškodovano, MSM zagotavlja zdravo cirkulacijo na območju poškodb ter tako tja prinaša potrebna hranila.
Prvaka po vsebnosti žvepla sta čebula in česen. Najdemo ga tudi v surovem nepasteriziranem mleku, mesu, ribah ter v zelenjavi in sadju, vsebujejo ga tudi žitarice. Večina predelanih živil ne zagotavlja zadostne količine žvepla za potrebe organizma, zato imamo na voljo mnogo prehranskih dopolnil, ki učinkovito nadomeščajo te primanjkljaje.
Prehranska dopolnila so lahko v obliki mazil, ki bodo spodbudila celjenje in ublažila vnetja, nekatera lahko zaužijemo ali pa jih vtremo na prizadete dele telesa. V to skupino spadajo tudi omega nenasičene maščobne kisline rastlinskega in ribjega izvora, saj imajo pripravki iz planktona najugodnejše razmerje nenasičenih maščobnih kislin omega 3 in omega 6.
Uživanje MSM naj bi pomagalo pri alergijah, obrabi hrustanca, bolečinah v mišicah, težavah s sklepi. Ker postane pri uporabi MSM koža mehka in sijoča, mu pravijo tudi mineral lepote.
Med zdravilnimi rastlinami Nove Zelandije je najpogosteje preučevana cvetoča rastlina horopito, ki je znana tudi pod imenoma maorski poprovec in maorski uničevalec bolečine.
Velja za najstarejšo cvetočo rastlino na zemlji, saj je ostala nespremenjena 65 milijonov let, kolikor naj bi bila stara. Za preživetje skozi vsa leta je morala razviti popolno odpornost, ki jo je obvarovala pred staranjem, poškodbami in plenilci. Odlikuje se po neverjetni odpornosti na plesni glivice in bakterije.
Pravi strokovnjaki za proučevanje delovanja horopita so bili Maori. Domorodci iz Nove Zelandije so jo cenili zaradi njenih zdravilnih lastnosti. Njene liste so žvečili ali zdrobili in iz njih izdelali zvarke z vročo vodo. Uporabili so jih kot obkladke ali jih zaužili, če je šlo za želodčne težave ali moteno prebavo.
Zaradi pekočega okusa so si doječe matere natirale dojke s sokom horopita, kadar so začele odstavljati dojenčke.
Ker je rastlina učinkovita za lajšanje driske in trebušnih bolečin, je dobila ime novozelandski uničevalec bolečine.
Glavna učinkovina horopita je poligodial, vsebuje pa tudi druge sestavine poti plesnim, ki so prisotne v listih. Pomembna sta tudi flavonoida kvercetin in taksifolin, ki delujeta močno antioksidativno.
Sodobna znanost je potrdila številne pozitivne učinke horopita. Njegovo protiglivično in protibakterijsko delovanje je znano že dlje časa, medtem ko je bilo protivirusno delovanje šele pred nedavnim znanstveno potrjeno. V tradicionalni medicini ga zato uporabljajo za celjenje ran in ureznin, ognojkov in izpuščajev ter čiščenje črevesnih zajedavcev.
Na univerzi v Novi Zelandiji so potrdili učinkovitost horopita na delovanje glivice kandide, ki sicer velja za izredno trdovratno glivo kvasovko. Horopito v črevesju deluje zelo hitro proti kandidi, zato se lahko prve dni po zaužitju pojavi poslabšanje simptomov.
O škodljivosti uporabe ni dokazov. Vseeno pa velja previdnost pri jemanju, saj uživanje ni priporočljivo med nosečnostjo in dojenjem.
April, 2014