Avtorica: Katja Štucin
O strukturni skoliozi govorimo, ko je poleg stranske ukrivljenosti prisotna tudi rotacija ali druge značilnosti deformacije, kot so npr. pri prirojenih skoliozah prisotne nezadostne razvitosti vretenc. Nestrukturna skolioza je samo stranska ukrivljenost hrbtenice.
Strukturne skolioze se naprej delijo na idiopatske, ki so najpogostejše. Vzrok za nastanek ni znan. Idioptaske skolioze so razdeljene na infantilne, ki nastanejo do tretjega leta starosti, juvenilne, ki nastanejo od tretjega do desetega leta, in adolescentne, ki nastanejo od desetega leta do zaključka kostne rasti.
Strukturne skolioze so še nevromuskularne, ki so največkrat posledica cerebralne paralize, poškodb hrbtenjače ali tumorjev na živčnih strukturah. Ob vseh zgoraj naštetih poznamo še prirojene skolioze, ki nastanejo zaradi nepravilne rasti vretenc, skolioze pri nevrofibromatozi, skolioze kot posledica poškodb hrbtenice, skolioze kot posledica tumorskih obolenj, itd. Nestrukturne skolioze pravzaprav niso prave skolioze, temveč lahko nastanejo zaradi nepravilne drže, draženja živca (pri diskus herniji), pri vnetjih, pri različni dolžini nog.
Pri skoliozi lahko pride do neuravnotežene drže telesa. V tem primeru telo in glava »visita« na eno stran, občasno tudi naprej ali nazaj. Pri hudih enojnih skoliozah je v nekaterih primerih taka drža telesa zelo izrazita. V primeru, da gre za skolioze od 20 do 45 stopinj, jih zdravimo s steznikom in fizioterapijo. Pri skoliozah, večjih od 45 stopinj, je potrebno operativno zdravljenje.
Razvoja večine skolioz ne moremo preprečiti, lahko pa preprečimo nadaljnje poslabšanje ukrivljenosti, odvisno od tipa skolioze. Potrebno je redno spremljanje otroka z opazovanjem asimetrije hrbta. V primeru hitrega napredovanja asimetrije hrbta je potreben zdravniški pregled.
Skolioze se v večini primerov odkrijejo dovolj zgodaj. Asimetrijo običajno najprej opazijo starši ali izbrani zdravnik, ki nato otroka napoti v specialistično ambulanto v nadaljnjo obravnavo. V redkih primerih dobimo na pregled otroke z že zelo hudo skoliozo (večjo od 45 stopinj), ki jo je treba operativno zdraviti.
V večini primerov otroci s skoliozo nimajo bolečin. Pri tistih, ki imajo bolečine, moramo najprej izključiti nastanek tumorjev ali vnetja. Skolioze, ki so večje od 45 stopinj, napredujejo tudi po končani kostni rasti, zaradi tega nastanejo tudi trajne posledice pri pljučni in srčni funkciji, poleg tega pa še bolečine zaradi hitrega razvoja degenerativnih sprememb v sami hrbtenici.
Skolioza od 0 do 20 stopinj se opazuje, od 20 do 45 stopinj idiopatske in nevromuskularne skolioze zdravimo s steznikom in fizioterapijo. Skolioze, večje od 45 stopinj, operiramo. Z operativnim posegom želimo doseči čim boljšo korekcijo ukrivljenosti, ta del hrbtenice tudi zatrdimo, zaradi ohranjanja funkcije hrbtenice želimo zatrditi čim manj vretenc.
Pri konservativnem zdravljenju manjših skolioz z ortozami in fizioterapijo smo v večini primerov uspešni, ustavimo napredovanje ukrivljenosti in preprečimo potrebo po operaciji. Tudi pri operacijah smo v veliki večini primerov zelo uspešni, čemur pritrjuje majho število revizijskih operacij.