Blato je sestavljeno iz neprebavljivih ostankov hrane (vlaknin), poginulih bakterij, odmrlih celic, črevesnih izločkov, žolča iz jeter (ki blato obarva rjavo) in vode. Obstajajo določene smernice, kako pogosto je najbolj optimalno odvajati blato in kaj storiti, če v blatu opazimo različne spremembe. Vse to smo povprašali Tatjano Puc Kous, dr. med., spec. gastroenterologinjo.

Avtorica: Andreja Košir

Kako pogosto je najbolj optimalno odvajati blato?

Po besedah dr. Tatjane Puc Kous je normalno odvajanje od trikrat na dan do enkrat na tri dni. »Če odvajamo večkrat na dan, bo blato slabo formirano, če bomo odvajali redko na tri dni, bo blato trdo temnorjavo in v bobkih. Težko govorimo o normalni obliki blata, ker je to odvisno od zaužite hrane, zaužite tekočine, količine neprebavljivih vlaknin v prehrani, zaužitih maščob in tudi od zdravil, ki jih jemljemo.

Normalno je blato oblikovano v obliki klobase, lahko je trše ali mehkejše ter brez krvi in sluzi. Če takrat, kadar je naš normalni ritem odvajanja blata do trikrat dnevno, uživamo več celuloze, vlaknin, maščob in več tekočine, bo  naše blato slabše formirano, vendar bo še vedno v obliki ´klobase´,« pojasnjuje sogovornica.

Kot še dodaja, so najpogostejše motnje, povezane z odvajanjem blata, zaprtje in hemoroidalni vozliči ali na kratko kar hemoroidi (oziroma zlata žila, kot so jih nekoč imenovali, saj so se pojavljali le pri bogatem sloju prebivalstva). Veliko ljudi ima danes tudi težave z driskami. 

Ko opazimo spremembe v blatu

Različne spremembe v blatu so lahko posledica nečesa popolnoma neškodljivega, lahko pa do njih pride tudi zaradi bolezni prebavil ali bolezni sorodnega organa, kot so na primer jetra. Kadar se soočamo s hudo ali zelo trdovratno nenormalnostjo blata, se moramo o tem nemudoma posvetovati s svojim zdravnikom, ki bo za začetek verjetno potreboval vzorec blata, naredil rektalni pregled ali pa nas napotil na druge specialistične preiskave. Dr. Tatjana Puc Kous je pojasnila, kaj je značilno za posamezne težave, povezane z odvajanjem blata.

Driska

Driske so najpogosteje posledica infekcij z enterotropnimi virusi, bakterijami in toksini v hrani, lahko pa tudi z zajedavci. Dr. Puc Kous opozori, da driska ne pomeni enkratnega mehkejšega odvajanja blata, ki je navadno posledica hrane ali zdravil. »Ko govorimo o bolezenski driski, gre za odvajanje tekočega blata več kot trikrat na dan, težave pa trajajo vsaj tri dni. Drisko lahko spremljajo tudi povišana telesna temperatura in krči pred odvajanjem. Driska lahko traja največ teden do dva. Ne sme pa trajati več kot tri tedne,« dinamiko poteka tovrstnih težav opiše dr. Puc Kous.

V času driske se izogibajmo uživanju sadja in zelenjave, pa tudi mleku. Strokovnjakinja predlaga uživanje probiotikov v kapsulah, ki morajo vsebovati dovolj probiotičnih bakterij. Kot pojasni strokovnjakinja, naj bo njihovo število vsak 10¹².

»Kadar driske trajajo več kot tri tedne ali pa se pojavi odvajanje, zaradi katerega se ponoči zbujamo, oziroma drisko spremljata tudi povišana temperatura ali kri na blatu, je treba blato najprej pregledati ter izključiti vzrok okužbe in hormonske motnje, nato pa s kolonoskopijo opraviti pregled celotnega črevesja. Po predhodnem čiščenju črevesja z gibljivim aparatom, ki ga vstavimo v danko, pregledamo celotno debelo črevo in končni del tankega črevesja. S preiskavo lahko dokažemo vnetje, razjede, polipe,« pojasni dr. Tatjana Puc Kous.

Ob tem je zelo pomembno zavedanje, da tudi prehranska dopolnila, zdravila, kot so antibiotiki, ter zdravila za urejanje sladkorja in maščob v krvi povzročajo slabše formirano blato ali celo driske.

Zaprtje

Sogovornica zaprtje opredeli kot funkcionalno motnjo, o kateri govorimo, kadar blato odvajamo redkeje kot enkrat na tri dni. O hujši obliki zaprtja govorimo takrat, kadar je potrebna ročna pomoč ali odvajanje s pomočjo odvajal.

Po besedah dr. Tatjane Puc Kous na odvajanje vpliva veliko dejavnikov: »Sama mišična moč medeničnih mišic in mišic trebušne stene, okvara hrbtenice in motnje peristaltike črevesja (črevesnega normalnega gibanja) so najpogostejši vzrok zaprtja. Na slabše iztrebljanje še dodatno vplivata tudi slabša gibljivost in sedeče delo. Zaprtje povzročajo tudi zdravila za lajšanje bolečin, te težave pa povzroča tudi zmanjšano delovanje žleze ščitnice. S staranjem črevesja in zmanjšanjem elastičnosti stene črevesja se gibanje poslabšuje in zaprtje stopnjuje.«

Strokovnjakinja opozarja, kako zelo je pomembno, da sami ugotovimo, kakšen je naš normalni ritem odvajanja, pod drobnogled pa velja vzeti tudi prehranske navade, preveriti, koliko tekočine popijemo in ali se vsak dan dovolj gibamo. 

Kaj pomaga?

Dr. Puc Kous se sicer strinja, da vlaknine pomagajo pri gibanju črevesja, vendar opozarja, da jih moramo uživati previdno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do napenjanja. »Pri zaprtju zelo pomaga dieta s sadjem. Pri odvajanju je v veliko pomoč uživanje zelo zrelega kivija in veliko tekočine, najbolje Donat Mg. Priporočam, da tisti, ki ima težave z zaprtjem, popije vsaj liter preko celega dne ter da vsaj dva- do trikrat tedensko poskrbi za telesno dejavnost, ob kateri se bo dodobra spotil. Tako se namreč poveča prekrvavitev črevesja ter izboljša črevesna peristaltika,« priporoča strokovnjakinja.

Po njenem mnenju ni potrebno, da blato odvajamo zjutraj, kar je sicer najugodnejše, saj imamo ljudje ne nazadnje različne biološke ure. Dodaja, da sta največja refleksa za odvajanje po zajtrku in popoldan okrog 17. ure. Dr. Puc Kous opozarja, da je zmotno iskati odvajalo, pri katerem bomo odvajali takoj, ko ga zaužijemo. Na ta način izgubimo refleks in posledica je še večje zaprtje. 

Hemoroidi – najpogostejša težava zadnjika

Hemoroidalni vozliči ali zlata žila so najpogostejša težava zadnjika. Kot pojasnjuje dr. Tatjana Puc Kous, je zadnjična mišica čvrsta mišica, ki je dobro prekrvavljena: »Sluznične vene so v tem delu zelo dobro krvne in kapilare lahko zelo hitro popokajo zaradi napenjanja ali že samo zaradi napora ob dvigovanju bremen. Takrat je po brisanju na papirju ali po vrhu blata opaziti svetlo rdečo kri. Ta je lahko nakapljana tudi po školjki, kot če bi se porezali. Ob tem praviloma ni bolečin. V takih primerih priporočam, da se oseba nekaj dni umiva z mrzlo vodo in skrbi za mehko blato. V teh primerih gre namreč za sluznično poko ali za krvavitev iz razširjenih hemoroidalnih notranjih vozličev.«

Po besedah sogovornice sluznične vene danke z leti popustijo, zato začne v venah zastajati kri, še posebej pri ljudeh, ki imajo tudi krčne žile na nogah ter pri vseh ženskah med nosečnostjo. Takrat je namreč v mali medenici moten odtok iz ven ter tudi ven iz zadnjika. »Žile se napolnijo, zvijejo in izbočijo. Ob napenjanju zakrvavijo, ob zamašitvi lahko tudi trombozirajo in se vnamejo. Takrat zelo močno bolijo. Potrebna so lokalna mazila, svečke in kapsule. Večkrat je treba opraviti tudi operativni poseg.«

Dr. Puc Kous še dodaja, da se zapleti, povezani z razširjenimi venami zadnjika ali hemoridialnimi vozliči z vnetjem, krvavitvami in trombozami, precej pogosto ponavljajo, saj se vene z leti zvijugajo, njihova stena postaja ohlapna, kri začne vedno bolj zastajati. Strokovnjakinja opozarja, da je treba redno skrbeti za redno mehko odvajanje, za nego in mazila. Po potrebi se opravi tudi operativno podvezovanje. Zapomnite si, da hemoroidov ne moremo popolnoma preprečiti, saj dednost določa, kakšne bodo naše stene ožilja.

Kadar v blatu opazimo vidne krvavitve in so testi prikrite krvavitve blata pozitivni, to lahko kaže na črevesne polipe, rakave tvorbe danke, vnetja črevesja ali hemoroidne vozliče. Vsa ta obolenja lahko med seboj zanesljivo ločimo le s kolonoskopijo. Dr. Tatjana Puc Kous pravi, da je pri ponavljajočih se krvavitvah, ne glede na starost, kolonoskopija nujna.