Mastna koža ni samo estetska težava, temveč pogosto tudi funkcionalna. Nastane zaradi seboreje – povečanega izločanja loja iz lojnih žlez, ki se nahajajo ob dlačnih in lasnih foliklih.

 

Kje se nahajajo lojnice?

Lojnice so najštevilčnejše na seborojičnih predelih: obrveh, čelu, vekah, nasolabialnih gubah, bradi, za uhlji, na prsnem košu, na hrbtu med lopaticami, v dimljah in perianalno. Loj, ki ga izločajo, sestavljajo predvsem trigliceridi, estri voska, skvalen in maščobne kisline. Na omenjenih mestih je koža najbolj mastna.

Nagnjenost k povečanemu delovanju lojnic in s tem mastnemu tipu kože se deduje avtosomno dominantno. Povečano delovanje lojnic povzročajo tudi moški spolni hormoni, tako postanejo težave pri dedno obremenjenih ljudeh bolj izražene že v puberteti in predvsem pri fantih. Evnuhi imajo zato zelo suho kožo. Tudi upad spolnih hormonov estrogenov v drugi polovici hormonskega ciklusa pred menstruacijo poveča izločanje loja (sebuma) in s tem povzročeno mastno kožo. Precejšen vpliv na delovanje lojnic ima preko vegetativnega sistema tudi naša duševnost in psihični stres, od tod težave z mastno kožo in aknami pred izpiti in drugimi obremenjujočimi dogodki v življenju. Tudi močno začinjena, mastna hrana in alkohol povečata mastnost kože. Koža je nenormalno mastna pri nekaterih obolenjih centralnega živčnega sistema, npr. Parkinsonovi bolezni.

 

Kako si lahko pomagamo?

Mastna koža se sveti, včasih ima nekoliko rumenkast odtenek. Včasih je tako mastna, da se mastijo celo stekla očal, ne da bi se jih dotikali z rokami in lahko moti delo in druga opravila. Izvodila lojnic so običajno razširjena in precej vidna.

Pomembno je, da v primeru mastne kože ne uporabljamo mastnih krem in mazil, ker bi stanje še poslabšali. Včasih zadošča, da večkrat na dan samo popivnamo mastne predele kože z mehkim papirnatim robčkom brez drgnjenja. Nekateri ljudje mislijo, da bodo s pogostim umivanjem in z agresivnimi mili odpravili mastno kožo. Dejstvo je, da s prepogostim umivanjem ne odpravimo osnovnega vzroka – povečanega delovanja lojnic, temveč postane koža samo še dodatno razdražena in vneta.

Težave so izrazitejše v vlažni klimi, ko je prisotno še dodatno potenje, nekoliko blažje pa so v suhi klimi in pozimi v prostorih s centralnim ogrevanjem, kjer je zrak izrazito suh.

V starosti postanejo težave z mastno kožo običajno manj izrazite, ker se fiziološko zmanjša delovanje lojnic, ni pa nujno.

 

Čiščenje kože pomaga

Priporočeno je redno čiščenje z raztopinami in geli s hidrofilno podlago, ki vsebujejo blage keratolitike in antimikrobna sredstva. Keratolitiki so snovi, ki luščijo odvečno poroženelo plast povrhnjice in s tem preprečujejo nastanek aken, ki so pogost in zoprn zaplet mastne kože. Zelo učinkoviti so preparati z blagimi keratolitiki, npr. mlečno kislino, ki je telesu lastna snov in se nahaja v koži sami kot sestavni del bilipidne pregrade, ki predstavlja cement med kožnimi celicami.

 

Akne – težava pubertete?

Akne se najpogosteje pojavijo v puberteti, ko se poveča sinteza spolnih hormonov (acne vulgaris). Večinoma izzvenijo do 25. leta starosti, pri manjšem številu prizadetih oseb lahko trajajo do 45. leta.

Pri nekajmesečnih dojenčkih so posledica materinih androgenih hormonov, prenesenih preko posteljice v nosečnosti, običajno izzvenijo spontano, brez posebnega zdravljenja.

V primeru pojava aken v tretjem desetletju življenja ali kasneje, predvsem pri ženskah, je treba pregledati hormonsko stanje organizma. V ozadju so lahko resna obolenja, kot so tumorji nadledvične žleze ali policistični jajčniki.

Akne v kasnejši starosti so lahko posledica pretirane uporabe kozmetike, npr. mastnih krem, vazelinov (kozmetične akne) in olj za lase ter briljantine.

Pri mladih odraslih so neredko vzrok aken steroidi, ki jih uživajo zaradi povečanja mišične mase.

Tudi nekatera zdravila lahko povzročijo nastanek aken, npr. nekateri hormonski kontaceptivi in kortikosteroidi (s, visoki odmerki vitaminov B in D.

Tudi stalno drgnjenje s pasovi in športnimi pripomočki lahko na mestu drgnjenja povzroči nastanek aken.

Pri ljudeh, ki počitnikujejo pozimi v toplih krajih, se lahko pojavijo malorka akne po obrazu in prsnem košu kot posledica intenzivnega sončenja, potenja in uporabe zaščitnih krem. Pojavijo pa se tudi v nekaterih poklicih zaradi izpostavljenosti naftnim izdelkom, npr. mineralnim oljem in kloriranim organskim spojinam. V teh primerih je zdravljenje ustrezna delovna zaščita.

 

Zakaj nastanejo?

Akne nastanejo zaradi povečanega izločanja loja in pospešenega poroženevanja kože. Izvodila lojnic se zamašijo, bakterije Propionibacterium acnes, ki so sicer normalno prisotne v foliklih, se prekomerno namnožijo in nastane vnetje folikla in njegove okolice. Pojavijo se običajno na obrazu, prsnem košu, hrbtu in ramenih.

Na koži vidimo komedone ali ogrce, ki so pravzaprav zamašeni folikli kot bele pikice (odprti komedoni) ali črne pikice (zaprti komedoni). Kasneje se ogrcem pridružijo rožnati mozoljčki, ki so že posledica nastalega vnetja. Nastanejo lahko tudi gnojni mehurčki (pustule), v težjih primerih ciste in vozli (nodusi), ki nezdravljeni vodijo v trajno brazgotinjenje.

 

Aktivno nad nadlogo!

K aknam nagnjeno kožo čistimo z blagimi čistilnimi sredstvi za mastno kožo, ki vsebujejo blage luščilne snovi – keratolitike (mlečna kislina, acetilsalicilna kislina ipd.), ki s površine kože odstranijo odvečne poroženele celice in loj in s tem zmanjšajo verjetnost nastanka novih aken.

S čistilnimi sredstvi, ki vsebujejo protimikrobna sredstva, preprečujemo prekomerno razmnoževanje omenjenih bakterij in glivic, ki so normalno prisotne na koži, pod vplivom povečane količine loja pa se ustvarijo ugodni pogoji za njihovo razmnoževanje in razrast. Eno od učinkovitih lokalnih protimikrobnih sredstev je azelaična kislina, ki se v naravi nahaja v žitnih zrnih.

Pomembno je vzdrževanje ustreznega pH-vrednosti kože (optimalen pH kože je 5,5), da se prepreči prekomeren razrast mikrobne flore kože.

Občasno (1- do 2-krat tedensko) so priporočeni mehanični pilingi kože (sredstva z drobnimi granulami) za odstranjevanje odmrlih poroženelih celic. Pred pilingom je kožo treba dobro umiti z mlačno vodo. Koža postane gladka, mehka in voljna.

Možni so tudi blagi kemični pilingi z nizkimi koncentracijami alfa hidroksi kislin (sadnimi kislinami) in triklorocetno kislino. Pilinge z višjimi koncentracijami kemičnih snovi naj opravlja ustrezen strokovnjak.

Po čiščenju je priporočljivo nanesti gel ali nemastno hidrofilno kremo, ki kožo primerno navlaži, ne pa tudi namasti. Pri suhi koži pa za navlažitev kože uporabljamo predvsem mastne kreme. Predvsem je pomembno, da ne uporabljamo oljnih sredstev.

 

Ne stiskajmo!

V primeru pojava aken je pomembno, da ne stiskamo gnojnih mozoljčkov (pustul), ker so znak vnetja foliklov in perifolikularnega tkiva, ker so posledice nastanka brazgotin, ki se jih lahko kasneje odstrani le kirurško z dermoabrazijo ali laserjem. Stiskajo se lahko samo komedoni ali ogrci, ki so pravzaprav zamašeni folikli s povečano vsebnostjo loja.

Ob uporabi dekorativne kozmetike je treba uporabljati ličila na vodni podlagi in mineralne pudre.

Dermatolog bo v primeru blažjih oblik aken predpisal lokalno zdravljenje z lokalnimi antibiotiki in retinoidi (derivati vitamina A), ki zmanjšajo izločanje loja in uravnavajo poroženevanje kože in s tem zmanjšujejo možnosti zamašitve foliklov, v primeru hujših oblik aken pa sistemske antibiotike, retinoide in antiandrogena hormonska sredstva.

Pogosto vprašanje v ambulanti je tudi, kako je z uporabo dekorativne kozmetike. V primeru mastne kože lahko uporabljamo vodotopno prekrivno kozmetiko, ki jo odstranimo z vodotopnimi čistili. V primeru pordele kože so na voljo prekrivna sredstva v zeleni barvi.

 

Mastno lasišče

Mastni koži je običajno pridruženo tudi mastno lasišče s hitrim mastenjem las ter prhljaj. S prepogostim umivanjem las ne bomo odpravili težav. Pomembna je pravilna izbira šamponov. Primerni so šamponi, ki vsebujejo selen ali cinkov pirition. Zelo ugodno delujejo tudi šamponi, ki vsebujejo antimikotike (npr. ketokonazol) zaradi njihovega protivnetnega in antiandrogenega delovanja.

 

Seborojični dermatitis

Včasih se mastna koža na seborojičnih predelih vname, prekomerno se namnoži glivica Pityrosporum ovale, ki je sicer normalno prisotna na koži.

Koža med obrvmi in ob nosu postane rdeča in pokrita z rumenkastimi luskami. Rdečina in luščenje se lahko razširita tudi na vrat, prsni koš, dimlje in kožne gube (npr. kožo pod dojkami).

Običajno so tudi lasje mastni s pridruženim mastnim prhljajem, za razliko od prhljaja zaradi suhega lasišča, kjer so lasje brez leska, kožne luske pa drobne in suhe.

Seborojični dermatitis je precej pogost tudi pri majhnih otrocih, kjer se kaže z rumenkastimi luskami in pordelo kožo, predvsem na lasišču, licih in tudi drugje po telesu.

 

Zdravljenje

Ob ustrezni negi kože običajno zadoščajo lokalni antimikotiki v kremah za umiritev vnetja in šamponi s cinkovim piritionom ali antimikotiki. Kortikosteroidne kreme so dovoljene le za kratek čas, 2–3 dni ob zelo hudem vnetju. Kreme sprva kožo sicer izboljšajo, trajno pa stanje zelo poslabšajo. V trdovratnih primerih bo dermatolog predpisal sistemski antimikotik ali retinoide.

 

 

September, 2012