Pripravila: Saša Vrbančič
Gospa Danica Simšič, predsednica društva Spominčica, pravi: »V našem društvu se nenehno trudimo, da sledimo bolnikom z demenco in jim skušamo omogočiti čim bolj dostojno in polno življenje. Seveda pa je naša temeljna skrb namenjena svojcem bolnikov z demenco, saj je brez njihove ustrezne pomoči in skrbi življenje obolelih mnogo težje. Še težje pa je, če svojci v skrbi za obolelega izgorijo, omagajo.
V sodelovanju z DSO Fužine smo prav zato po vzoru iz tujine (začeli so pred leti na Nizozemskem) pripravili prvi Alzheimer caffe v Sloveniji. Tako se bodo predvidoma vsak tretji torek v mesecu, ob šestih popoldne, v kavarnici doma srečevali vsi, ki se jih je demenca kakorkoli dotaknila ali pa jih samo preprosto zanima. V sproščenih pogovorih ob kavi si bodo svojci, bolniki, zdravstveno in drugo strokovno osebje, prostovoljci Spominčice in drugi zainteresirani lahko izmenjavali izkušnje, poslušali predavanja na določene teme, dobili odgovore na svoja vprašanja in tako pomembno prispevali tudi k destigmatizaciji te težke bolezni. Ponovno se dobimo 18. septembra ob 18. uri.”
Ravno zmanjševanje stigme bolnikov je tudi moto letošnjih aktivnosti mednarodne organizacije za Alzheimerjevo bolezen (ki je najpogostejša oblika demence) in se glasi: Demenca: živeti skupaj (Dementia: living together).
V Domu starejših občanov Fužine v Ljubljani se močno zavedajo, kako pomembno je osebi z demenco osmisliti življenje. V svojih ciljih imajo zapisano med drugim tudi to, da je treba pri stanovalcu ponovno vzpostaviti občutek lastne vrednosti in preprečiti umik v životarjenje. Osebam z demenco posvečajo vso pozornost.
Monika Vrhovnik Hribar, delovna terapevtka, je razložila delo s stanovalci, ki imajo demenco: »Stanovalci, ki imajo demenco, so pri nas deležni vse pozornosti. Za vsakega novega stanovalca, ki pride v dom, je namreč stresna že menjava okolja. Zato svojci že vnaprej prinesejo svojemu bližnjemu njemu ljube in znane predmete, npr. počivalnik, sliko, odejo, karkoli domačega. Če ni posluha za potrebe bodočih stanovalcev, še posebej tistih z demenco, se bolezen lahko hitro poslabša.«
Čeprav je urnik v DSO v veliki meri določen, pa se vse dnevne aktivnosti prilagodi stanovalcu in njegovim individualnim potrebam. Pomembna je stanovalčeva biografija, ki pove, kako je prej živel. Ni znano, kaj razmišlja ali doživlja oseba z demenco, zato je za te osebe pripravljen poseben koncept dela. Dan je v celoti strukturiran, kar pomeni, da se pripravi zanje celodnevni program, ki osebam z demenco omogoča, da čim bolj samostojno in polno preživijo dan.
Vsi zaposleni v DSO Fužine so usposobljeni za delo z osebami z demenco. Zavedajo se, da mora oseba z demenco živeti podobno kot doma. Komunikacija mora biti prijazna in potrpežljiva. Z osebo, ki ima demenco, nikoli ne govorimo v dvojini, npr. sedaj bova jedla, saj lahko pri osebi vzbudi občutek, da bo negovalec pojedel polovico obroka, ki je namenjen njemu. Vsako dejanje, opravilo se prej napove in obrazloži, npr. sedaj boste storili to in to …
Glavna medicinska sestra Almina Cecunjanin doda, da je v DSO Fužine trenutno 41 stanovalcev z demenco. Od tega jih 21 potrebuje varovanje, 20 pa posebno pozornost. Nikogar ne omejujejo, ampak delo osebja organizirajo tako, da je pri vsakem stanovalcu z demenco vedno nekdo prisoten in ga spremlja pri njegovih aktivnostih. Tudi če je to sprehod ali izhod ven iz doma, ki si ga je oseba z demenco zamislila v nekem trenutku, čeprav je opravljala nekaj drugega. Gospa Almina še poudari, da vsi zaposleni, od prvega do zadnjega, vlagajo vso energijo v skrb za stanovalce, pa naj gre za varnost, udobje ali osebno nego.
Ko se sprehodiš po Domu v Fužinah, te prijetna atmosfera prepriča o res veliki skrbi in trudu za stanovalce Doma. Stanovalci živahno klepetajo v lepem atriju. Poleti, kadar vreme dopušča, posedijo na vrtu, kjer jim postrežejo z zajtrkom. Fizioterapija in delovna terapija sta živahno obiskani, vedno je čas za gibanje ali ročne spretnosti. Ob mojem obisku so gospe pridno izdelovale prisrčne punčke iz cunj.
Demenco lahko povzročijo različne dolgotrajne ali napredujoče bolezni, ki uničijo možganske celice. Kaže se z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, računskih zmožnosti, učnih sposobnosti ter govornega izražanja in presoje. Običajno jih spremlja zmanjšanje sposobnosti za obvladovanje čustev, socialnega vedenja ali
Začetne spremembe pri osebah z razvijajočo se demenco se lahko kažejo z izgubo volje do dela in drugih aktivnosti, ki so bile do tedaj zanimive, dajejo občutek, da so se polenili. Ne kažejo več toliko zanimanja za dogajanja v okolici ali za družabna srečanja. Prej resni in zadržani lahko postanejo nenavadno šegavi s pogostejšimi neustreznimi dovtipi, občutek za oliko lahko uplahne, prav tako pa tudi oblačenje ali osebna nega nista več predmet pretirane pozornosti.
Težave s spominom se običajno pojavijo že zgodaj. Pozabljena imena ali založeni predmeti so stalnica. Naloge, ki so jih prej opravili z lahkoto, postanejo zahtevno opravilo.
Alzhaimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence (50–60 % vseh demenc) in njena pogostnost s starostjo strmo narašča. Pogost vzrok demence so tudi možganske kapi.
Pri sicer zdravih starejših so težave s spominom posledica neuspešnega priklica vsebin, ki so bile uspešno zapomnjene. Zato velja poudariti, da niso vse težave znak demence. Težave se ne stopnjujejo in tudi izraziteje ne zmanjšujejo uspešnosti starejšega človeka.
September, 2012