Naj vas naslov ne zavede, ne bomo govorili o kakšni psihoterapevtski temi, kjer bi vas seznanjali s tem, kako sprejemati svojega življenjskega sopotnika, temveč o pravih alergijah. Dejansko je alergija na partnerja redka, a glede na besede poznavalcev vendarle možna. Vzrok je lahko sperma ali slina, lahko pa so alergene tudi snovi, ki jih je partner použil s hrano, in se izločijo prek njegove sluzi, kože ter sline in v stiku z vami vznemirijo vaš imunski sistem. A ta alergija seveda ni edina, ki izziva simptome …

Avtor: Andreja Hergula

Če jo ima moja mama …

Geni so v določeni meri pomembni za dovzetnost za alergijo. Če ima eden od staršev neko obliko alergije, je 25-odstotna verjetnost, da se razvije tudi pri otroku, če pa jo imata oba od staršev, je verjetnost pri otroku vsaj 50-odstotna. Zanimivo je, da je verjetnost za nastanek alergij večja pri dečkih kot pri deklicah, v odrasli dobi pa se tehtnica nagne k ženskam, tveganje za razvoj alergije je namreč pri njih večje kot pri moških. (Moški, brez nasmihanja, prosim. Pustimo igro spolov pri miru.) J Nekaj teorij predvideva, da imajo svojo vlogo tudi spolni hormoni. Vse teorije o tem, zakaj je v sodobnem času več alergij (da smo več v zaprtih prostorih, da smo predebeli, da se zgodijo zaradi zapletov med nosečnostjo itn.), so le ugibanja.

Za večino »kriva« le osmerica

Pri alergiji na hrano je določena hrana za imunski sistem nekaj, kar telesu škoduje. Teoretično smo lahko alergični na vsa živila, a – pozor: 90 % primerov alergij povzroči le osem živil: mleko, arašidi, jajca, pšenica, drevesni oreški, ribe, školjke, raki in soja. Najpogosteje dobijo alergijo na hrano otroci, včasih pa tudi odrasli. Povedano preprosto: alergijski odziv sprožijo živilski proteini, molekule, ki jih sestavljajo aminokisline (lahko gre le za en sam »problematičen« protein). Zaradi proteinov se spodbudi delovanje imunskega sistema, ki nas začne braniti pred tem, kar zaznava kot grožnjo. Rezultat te obrambe so bolezenski znaki. Znaki alergije se pojavijo nekaj minut do nekaj ur po zaužitju. Občutimo jih lahko kot koprivnico, drisko, bruhanje, trebušne bolečine ali celo kot anafilaktični šok. To je zelo hud, včasih smrtni alergijski odziv telesa, povzroča pa dihalne motnje ali šok.

 

Takoj

Še nekaj o takojšnjem alergijskem odzivu na hrano. Simptomi prizadenejo dihala (začnemo sopsti, kašljati, smo hripavi, težko dihamo, imamo izcedek iz nosu, nas ta srbi ali kihamo), kožo (pojavi se koprivnica, otekanje, pordelost, srbenje, izbruh ekcema) in prebavila (dobimo drisko, trebušne krče, bruhamo, začutimo slabost). Poleg tega obstaja nevarnost anafilaksije, ki smo jo že omenili.

 

Lahko tudi pozneje

Zapoznela alergija, tudi pri tej smo lahko občutljivi na eno živilo ali več, se pojavlja z naslednjimi znaki: težko požiranje, bruhanje, zgaga, driska, bolečine v trebuhu, zagozditev hrane v požiralniku. Mlajši otroci lahko bruhajo, imajo krvavo blato, se jim želodčna vsebina vrača v požiralnik ali se soočajo z zapoznelo rastjo.

Pa ne naš Koki

Lahko ste alergični na živalsko dlako, prav vso. Celo tiger, ki ga spremljamo iz prve vrste v cirkusu, lahko sproži alergično reakcijo (izcedek iz nosu, kihanje, solzne oči, morda bronhialno astmo). Poleg tega so lahko glavni vir težav ptički, vaša ljuba papiga, skobčevka, kanarček ali celo golob. Alergeni namreč tičijo v perju, lahko pa je perje le posrednik. Ni nujno, da alergijo izzove žival, lahko jo povzroči hrana, s katero jo hranite.

Kako ljubek žužek … ali pa tudi ne

Mami, poglej, kako ljubko žuželko sem našel! Iiiii, kakšna lepa zelena krila ima. Če ste alergični na žuželke, vas izobraževanje o biologiji najbrž ne bo preveč zanimalo. Alergični odziv na žuželke nastane šele ob drugem piku – pri prvem se razvije senzibilizacija, torej preobčutljivost na strup. Znakov alergije ne gre spregledati: ustnice in jezik otečejo, nastanejo težave s požiranjem in dihanjem. Če nabreknejo glasilke, grozi smrt zaradi zadušitve. Bolniku lahko postane slabo, dobi krče v trebuhu, bruha, dobi drisko. Če krvni tlak nizko pade, lahko pride do kolapsa srčno-žičnega sistema. Sprva nas lahko začnejo skeleti podplati, dlani, jezik, prsi in lahko postanemo omotični. Verjetno po tem pride hud napad.

 

»Kam greste pa letos na morje?« »Tja, kjer veter piha z morja.«

Spomladi se torej pri alergikih na cvetni prah začne obdobje senenega nahoda – curljanje iz nosu, kihanje in solzne oči spadajo zraven. Beseda »seneni« zavaja, saj izbruh nahoda povzroči cvetni prah (pelod), ne pa seno. Veste, da ima ena sama breza 6 milijard zrnc peloda? Težko se jim je torej izogniti, saj ga veter raznaša kilometre daleč. Vedite pa, da se alergiki dobro počutijo na čistem gorskem zraku. Hitra sprememba vetra seveda lahko spremeni vse. Če ste alergik in dopustujete na morju, bodite pozorni tudi na to, da piha veter v glavnem z morja. Med dežjem se alergija poslabša, po dežju pa ste lahko skoraj brez skrbi pred pelodom.

Pršice so nam lahko za vzgled J

Vse leto povzroča simptome, podobne nahodu. Po sesanju prahu v stanovanju ali po vdihu prahu se še okrepijo. V največ primerih je pri tej alergiji pomembna mala živalca pršica, ki izloča iztrebke v obliki kroglic, nevidne našim očem. Pršice so zelo skromne živali, saj se lahko iz 1,5 gramov kožnih lusk do sitega naje kar milijon pršic. (Potemtakem so nam lahko vsaj v poletnem času, kar se količine zaužite hrane tiče, za vzgled.) J A alergija ni prav nič šaljiva, nos nas zaradi nje začne srbeti, iz njega se začne cediti, oči pordečijo in se vnamejo, nekaterim se zamaši in vname obnosna votlina.

»Skenslajte« plesen

Pri alergiji na plesni se pojavi kihanje, kašljanje (predvsem jeseni), cedenje iz nosu, morebitna bronhialna astma. Pod plesen na tem mestu spada plesen v stanovanju pa tudi penicilin in žlahtna plesen na različnih vrstah sira.

Zdravila simptome zdravijo in tudi spodbujajo

Tudi določena zdravila imajo sposobnost, da sprožijo alergijo. Sem spadajo npr. antibiotiki iz skupine penicilinov, nekatere snovi proti bolečinam, ki delujejo lokalno, odvajalo (fenolftalein), sredstvo proti revmi (npr. fenilbutazon). Alergične reakcije nastopijo pri vseh oblikah zdravil. Simptomi: koprivnica, otekline kože oziroma sluznice predvsem na obrazu, anafilaktični šok. Alergija na zdravilo se lahko pojavi v nekaj minutah ali pa pozneje, od 48 do 72 ur po zaužitju.

Ta maskara ti resnično poudari oči

Kontaktna alergija, ki vedno nastopi šele po 24 do 48 urah, se pojavi kot ekcem, rdečica, mehurčki, boleče srbenje. Pojavi se lahko zaradi stika z nikljem (npr. zaponke na pasu, uhani, gumb na džinsu), s kozmetiko (krivi so konzervansi), z ekstrakti iz zelišč (npr. arnika), s kemičnimi barvami za lase, z lepili … Če kontakt s kožo traja dlje časa, se lahko koža odebeli, ekcem pa se lahko razširi v skrajnem primeru na celo telo.

Ajsi, brrr in au

Možne so alergije, ko določene snovi v stiku s sončno svetlobo sprožijo kožne reakcije.

Obstajajo tudi alergične reakcije na mraz, ko ob stiku z mrazom koža peče in srbi, in pa alergije na vročino (npr. po vroči kopeli, večji telesni obremenitvi), reakcije na koži se pojavijo po vsem telesu. Pri teh reakcijah se ne tvorijo protitelesa, zato ne gre za alergije v pravem pomenu. To področje je še dokaj neraziskano.

Začnite se zanimati za meteorologijo

Zdravljenje alergij poteka na več načinov: da se alergenu izogibamo, da jih zdravimo z zdravili (antihistaminiki, glukokortikoidi, specifičnimi pripravki za specifično imunoterapijo, adrenalinom – če ugotovimo III. ali IV. stopnjo anafilaksije), če to ne pomaga, lahko v nekaterih primerih zdravnik izvede specifično imunoterapijo. Pomembno je tudi pacientovo informiranje, vzgoja in izobraževanje. Poleg navedenega nekateri priporočajo avtogeni trening, duševne razbremenitve, diete, utemeljene pri specialistih, upoštevanje podnebnih dejavnikov in biometeoroloških podatkov, fizioterapijo itd.

Ste vedeli, da …

je imelo alergijo na arašide 64 % obeh enojajčnih dvojčkov in samo 7 % dvojajčnih? In da za alergijami oboleva že vsaj 30 % prebivalcev razvitih držav?

Ste vedeli, da …

so strokovnjaki iz Ameriške akademije za pediatrijo še pred slabim desetletjem govorili o tem, da naj otroci čim kasneje začnejo uživati jajca, arašide, oreške in ribe, zdaj pa menijo, da varovanje pred alergijo s kasnejšim uvajanjem določene hrane ni dovolj trdno dokazano? Strokovnjaki iz Tel Aviva so opravili študijo o alergiji na mleko in ob tem spremljali več kot trinajst tisoč otrok. Raziskava je pokazala, da dojenčki, ki so jim matere dajale kravje mleko že v prvih petnajstih dneh življenja, skoraj niso imeli alergije na protein v kravjem mleku!

 

Viri:

• Rentschler, Gerda in Antonic Magda, Alergije – spoznavanje in zdravljenje, Slovenska knjiga d. o. o., 1999.
• Mušič, Ema, Živimo zdravo, Mladinska knjiga Založba, d. d., 2006.
• Corrigan Chris in drugi, Obvladajmo alergije in astmo, Mladinska knjiga Založba, d. d., 2009.
• Rakoski, Jurgen, Alergije – Spoznavanje, zdravljenje, preprečevanje, Kele & Kele, 1998.
• Shreffler, Wayne in drugi, Razumevanje alergije in prehranske intolerance na hrano, Založba Gnostica, d. o. o., 2013.

 

 

Maj 2014