Možgani so naš najbolj zapleten in edinstven organ, ki si ga seveda želimo čim dlje ohraniti mladostnega in vitalnega. Vsi se bojimo degenerativnih bolezni, kot sta na primer Parkinsonova ali Alzheimerjeva bolezen, predvsem pa se bojimo izgube spomina. Skrbi nas, da bomo nekega dne postali odvisni od drugih, da bomo izgubili svojo bistroumnost in samostojnost.

Avtor: Taja Dular Potočar, dr. dent. med.,

 

NA KRATKO O MOŽGANIH

Živčevje delimo na dva dela: centralno (sem spadajo mali in veliki možgani ter hrbtenjača) ter periferno (to pa so živci, prepleteni in povezani tako, da povezujejo možgane in hrbtenjačo s preostalimi deli telesa).

MOŽGANI so nadzorni center za celotno telo. Tu nastajajo in se shranjujejo ter kasneje zopet uporabijo in nadgrajujejo misli, čustvovanja, sanje, spomini. Usklajujejo besede in gibanje, omogočajo, da se oblikujejo stavki, razumejo računske operacije. Dejansko tako zmogljivega računalnika, ki bi lahko nadomestil možgane, še niso naredili. Ta razpon različnih funkcij pa je treba negovati in krepiti.

VELIKI MOŽGANI predelujejo in obdelujejo podatke, ki jih pošiljajo čutila, shranjujejo in zopet uporabljajo spomine. Sestavljeni so iz velikega nagubanega tkiva, razdeljenega na dve polovici: levo in desno poloblo, ki sta vmes povezani z živčnimi vlakni. Vsaka od polobel se naprej deli na režnje: čelnega, temenskega, zatilnega in senčnega.

Čelna režnja: nadzirata naučene motorične veščine (govor, misli, načrtovanje prihodnosti, …).

Temenska režnja: tolmačita čutilne informacije iz preostalih delov telesa in nadzirata gibanje.

Zatilna režnja: razlagata vid.

Senčna režnja: tu nastajajo spomini, čustva, omogočata prepoznavanje stvari in dogodkov, sodelujeta pri komuniciranju in ukrepanju.

Na možganski bazi ležijo: skupine živčnih celic, ki se imenujejo bazalni gangliji (pomagajo, da je naše gibanje tekoče), talamus (organizira prenos čutilnih informacij do najvišjih ravni možganov – možganske skorje in nazaj) in hipotalamus (uravna nekatere avtomatične telesne funkcije: gibanje črevesja, bitje srca, dihanje; pripadajoči reženj hipofize pa izloča krmilne hormone in poskrbi, da se telo v dani situaciji odzove s pravilno kombinacijo hormonov).

MOŽGANSKO DEBLO nam zagotavlja preživetje. Tu ležijo centri za dihanje in delovanje srca. Avtomatično uravnava druge telesne funkcije: prilagaja telesno držo, uravnava požiranje, budnost, nadzira hitrost, s katero telo porablja hrano.

MALI MOŽGANI ležijo pod velikimi možgani tik nad možganskim deblom, usmerjajo gibanje telesa, omogočajo mu tekoče, natančne gibe.

 

NEVROTRANSMITERJI

Izvedene so bile številne raziskave, ki so pokazale dve ključni stvari. Prvič, da se možgani kljub staranju lahko obnavljajo. In drugič, da imajo hormoni močan vpliv na nevrone, na njihove povezave, na njihovo energijo in presnovo. Nevroni so prepleteni v mrežo, vsak nevron ima približno 50.000 stikov z drugimi nevroni, nekateri pa jih imajo lahko tudi več kot 120.000. Na samem stiku dveh nevronov poteče izmenjava informacij s pomočjo snovi, ki jo imenujemo nevrotransmiterji. Le-ti omogočijo spremembe električnega signala.

So nujno potrebni za nemoteno delovanje živčevja. Nekateri delujejo kot stimulatorji, drugi kot inhibitorji. Pomembno pa je ohranjanje ravnovesja med enimi in drugimi, saj drugače pride do poškodb možganov in zmanjšanja njihove zmogljivosti.

DOPAMIN je ključni nevrotransmiter. Sodeluje pri zadovoljstvu, energiji, pozornosti, motivaciji, fantaziji. Višji nivo dopamina pomeni večji občutek zadovoljitve ob vsakodnevnih dogodkih, pa naj bo to dvig plače ali pa košček čokolade. Spolna hormona, estradiol in testosteron, povečata njegovo nastajanje.

SEROTONIN sodeluje pri dobri volji, pozitivnemu razpoloženju, pomaga tudi pri dobrem spancu. Naše spomine postavi v pozitivno luč. Estradiol poveča njegovo nastajanje in tako občutek dobrega počutja, dobre volje in zadovoljstva. Njegovo nastajanje spodbudijo čokolada ali pa banana, kot tudi svetloba in gibanje.

ACETILHOLIN je najdlje poznan in najbolje proučevan nevrotransmiter. Sodeluje pri nastajanju in širjenju spomina, pozornosti ter učenju. Zavira pozabljivost, ostri zaznavanje. Kako zlahka se učimo, logično povezujemo, iščemo ključe in pozabljamo telefonske številke – vse to je odvisno od nivoja acetilholina. Njegovo nastajanje ravno tako pospešita estradiol in testosteron. Pri Alzheimerjevi bolezni ga v določenih predelih možganov izrazito primanjkuje, nekatere raziskave so celo pokazale, da lahko v začetni fazi zavremo razvoj Alzheimerjeve bolezni, če telesu dovajamo holin, ki je predstopnja v sintezi acetilholina.

GABA sodeluje pri spanju, občutku pomirjenosti, pomaga ohraniti vedrost, preprečuje, da bi prehitro porabili svoje nevrone. Estradiol pripomore k temu, da se GABA uporabi v pravem trenutku. Progesteron ga posnema in tako zmanjša občutljivost nevronov za druge dražljaje – preveč progesterona povzroči občutek utrujenosti, zaspanosti. Aktivirajo ga tudi uspavalne tablete.

NORADRENALIN izboljša razpoloženje, aktivnost, možgane postavi v stanje pripravljenosti. Je predstopnja adrenalina in pozitiven prenašalec, ki spodbudno deluje na možgane. Estradiol poveča njegov nivo, kar pojasni, zakaj ima estradiol poživljajoč učinek in učinkovito odpravi utrujenost.

 

5 KORAKOV ZA BOLJ MLADOSTNO MISEL

Bolj kot napredujejo raziskave in razvoj na tem področju, bolj je jasno, da pri ohranitvi mladostnih možganov igrajo pomembno vlogo prehrana, telesna aktivnost, hormonsko ravnovesje in dejansko celoten način življenja.

1. PRAVILNA PREHRANA

Naši možgani so lačni: predstavljajo sicer le 2 % naše teže, vendar porabijo kar 25 % vsega kisika in 50 % sladkorja iz naše celotne hrane. Dejansko potrebujejo glukozo kot glavni vir, iz katerega črpajo svojo energijo, vendar za svoje delovanje in nemoteno sintezo nevrotransmiterjev potrebujejo tudi celo vrsto vitaminov, mineralov ter aminokislin za izdelavo potrebnih proteinov.

• vitamin B: raziskave so pokazale, da velike količine vitamina B drastično izboljšajo spomin, kognitivne funkcije ter zaustavijo staranje možganov;
• vitamin E: vpliva na elastičnost rdečih krvnih celic, krvni pretok in prehodnost membran;
• vitamina A in C;
• koencim Q₁₀: je ključen za proces staranja, pomembno sodeluje v dihalnem ciklu mitohondrija. Telo ga sicer izdeluje v velikih količinah, a njegova sinteza s starostjo pade kar za polovico. Je močan antioksidant, topen v maščobah, če ga jemljemo kot prehrambeni dodatek, se bo primarno kopičil v možganih in srcu, ki sta tudi njegova največja porabnika. Njegova vloga je, da ohranja energijo, ki je potrebna za delovanje možganov in preprečuje odmiranje nevronov.

Pri jemanju antioksidantov in vitaminov z antioksidativnimi lastnostmi je pomembno, da jih jemljemo takrat, ko se sprosti največ prostih radikalov in je obramba z antioksidanti najbolj učinkovit, saj imajo slednji zelo omejeno življenjsko dobo. Najbolje je, da jih jemljemo pred oz. med samim obrokom, lahko kot prehrambene dodatke ali pa kot del obroka (veliko sadja, zelenjave).

• Maščobne kisline so za mladostno in brezhibno delovanje možganov bistvenega pomena. Pomagajo membranam, da so učinkovite in fleksibilne. Najpomembnejši sta omega-3 m. k.: EPA (eikozapentaenojska kislina) in DHA (doksoheksaenojska kislina). Obe najdemo v ribjem olju. Koristna je tudi alfa lipoična kislina.
• Na našem jedilniku naj bo čim manj rafiniranih sladkorjev in že pripravljene hrane, saj to pospešuje naval visokega nivoja sladkorja v krvi in s tem izločanje inzulina, ki to raven znižuje. Tako imamo zopet premalo sladkorja v krvi, za naše možgane pa je pomembno, da imamo v krvi enakomerno raven sladkorja. Zato se izogibajmo hrani z visokim glikemičnim indeksom.
• Karnitin: energija (ATP) nastaja v mitohondrijih, katerih število in aktivnost pa z leti upada, karnitin pa pomaga pri sintezi ATP-ja v celotnem organizmu in tako poveča razpoložljivo energijo, ki je na voljo možganom. Sam karnitin ne more prehajati čez hemato-meningealno pregrado, zato uporabljamo acetil-L-karnitin, ki je manjši in čez to pregrado lahko potuje. Številne študije so pokazale, da izboljša spomin, zmožnost učenja, reševanje težav, izboljša pa tudi razpoloženje in pripomore k dobremu počutju.
• Ginko biloba: ima večje učinke na starejše ljudi kot na mlajše. Izboljša cirkulacijo, širi žilje in preprečuje nastanek krvnih strdkov, je nekakšen antikoagulant in močan antioksidant. Drastično izboljša kratkoročni spomin.
• Aminokisline: metionin, fenilalanin, tirozin, lizin in triptofan ter cistein (iz nje nastane glutation, ki ščiti pred prostimi radikali), tavrin, glicin in glutaminska kislina. Najdemo jih v ribah, mesu, perutnini, mleku in mlečnih izdelkih ter soji in stročnicah. Pomembne so pri sintezi nevrotransmiterjev.

2. TELESNA AKTIVNOST

Aerobna telesna aktivnost poveča tako število kot velikost možganskih žil, kar pomeni, da izboljša dobavo kisika in hranil možganom. Nedavne študije so pokazale, da s tem lahko preprečimo izgubo kognitivnih funkcij. Telesna vadba se je pokazala za zelo koristno predvsem pri starejših: izboljšala je ostrino uma, povečala zmožnost koncentracije in usmerjene pozornosti, saj ne preprečuje le propada možganov, temveč tudi pospešuje nastanek novih krvnih žil.

Telesna vadba izboljša raven določenih hormonov, ki so zelo pomembni za dobro delovanje nevronov (npr. rastni hormon). Ravno tako zelo pomaga pri obvladovanju stresa.

Pomembna je redna, vsakodnevna fizična aktivnost, dovolj je že polurni sprehod.

3. HORMONI

Možgani so tesno povezani s hormoni. Imajo receptorje za estrogen, testosteron, DHEA, pregnenolon, rastni hormon, … Ti hormoni reagirajo z nevrotransmiterji. Njihova raven z leti upada, ravno tako se njihova raven zniža zaradi stresa, saj se začne izločati kortizol, kar povzroči poškodbe nevronov. Zato je treba nivo in ravnovesje hormonov vzdrževati celo življenje, tudi v starosti.

4. UMSKA VADBA

Dokazano je, da šah pospešuje delovanje možganov. Kot tudi učenje novih stvari in veščin v vseh življenjskih obdobjih, še posebej, ko se staramo. Tudi v visoki starosti lahko ohranjamo možgane bistre in vitalne, saj novi dendriti lahko nastajajo, če le spodbujamo možgane z vedno novimi dražljaji. Pomembno je, da možgane treniramo: z učenjem novega jezika, inštrumenta ali plesa, pisanjem poezije, igranjem besednih ali matematičnih igric, da si poskusimo zapomniti imena, naslove, rojstne dneve in telefonske številke. Učenje je pomembno zato, ker ne izboljša le cirkulacije, temveč tudi poveča število nevronskih povezav, saj je dokazano, da lahko tudi v pozni starosti nastajajo novi nevroni.

5. ZMANJŠAJMO STRES

Stres je žal sestavni del modernega vsakdanjika. Dejstvo je, da se mu ne moremo popolnoma izogniti, je pa zelo koristno, če ga uspemo uspešno obvladovati. Stres povzroči, da se nivo kortizola dvigne, kar povzroči prezgodnje staranje možganov. Pri zmanjševanju njegovega škodljivega učinka pomagajo: magnezij, koencim Q₁₀, določeni hormoni, npr. progesteron in pregnenolon. Na telo in obvladovanje stresa blagodejno vplivajo fizična aktivnost, meditacija in sprostitev, joga, poslušanje priljubljene glasbe ali pa zgolj sprehod, dobra knjiga.

 

 

V trenutku, ko televizija nadomesti knjige, druženje s prijatelji in potovanja, se začnemo starati mi in z nami naši možgani. Zatorej pojdimo v družbo, vpišimo se na tečaj švedščine ter  swinga in naši možgani nam bodo hvaležni, saj bodo tako ostali bistri, aktivni in mladostni.

 

 

Marec, 2011