Jetra so v človeškem telesu največji organ in jih zaradi številnih funkcij pojmujemo kot žlezo. Ležijo pod desnim rebrnim lokom (rebra jih »ščitijo«) ter jih po velikosti primerjamo s srednje veliko nogometno žogo. Anatomsko so grajena iz dveh velikih režnjev (lobusov), le-ta pa iz več manjših. Jetrne celice imajo dva vira krvnega obtoka: prvi preko jetrne arterije prinaša svežo, s kisikom obogateno kri v jetra (del srčnega obtoka), drugi preko vene »vratarke« (vene porte) prinaša kri, obogateno s hranili iz črevesja in vranice.

V jetrih nastaja tudi žolč (tekočina, sestavljena iz vode, žolčnih kislin in drugih kemijskih spojin), ki se nabira v žolčniku in se sprosti ob prehodu hrane v dvanajstnik (s tem pomaga pri prebavi – predvsem maščob). Zaradi številnih funkcij bi jih lahko za lažjo predstavo primerjali kar s tovarno.

Poleg tvorbe žolča poteka v jetrih tudi pretvorba krvnega sladkorja (glukoze) v glikogen in obratno, nastajajo faktorji za strjevanje krvi in aminokisline (sestavni deli beljakovin, tudi »tistih«, ki jih potrebuje telo pri obrambi pred okužbami), shranjevanje železa za tvorbo rdečih krvničk, nastajanje holesterola in odpadnih produktov prebave – metabolizma, vključno s tvorbo sečnine (ki se izloči v seču, urinu), zdravila razpadejo v aktivne, tvorne delce.

Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med., spec. druž. med.

Že v antiki so jetrom pripisovali velik pomen. Kar spomnite se zgodbe o Prometeju, ki je bil prikovan z verigami na vrh Kavkaza in mu je orel več stoletij kljuval jetra, le-ta pa so se nenehno obnavljala. Jetra so edini organ v telesu, ki lahko nadomesti okvarjene celice z novimi, zdravimi. Če pa je poškodba celic prevelika, jetra ne zmorejo nadomestiti izgube in pojavi se bolezen. Običajno se kažejo resni bolezenski znaki jeter šele takrat, ko je prizadetih 75 % jetrnega tkiva.

Bolezni jeter obsegajo široko paleto bolezni in stanj, ki prizadenejo jetra. Brez njih je nemogoča normalna prebava hrane, absorpcija hranil in odstranjevanje strupenih snovi iz telesa! Nekatere bolezni so prirojene (genetske), večinoma pa so bolezni jeter pridobljene kot odgovor na virusne okužbe ali na kemijske (toksične, strupene) snovi, ki jih človek tekom življenja hote ali nehote vnaša v telo. Jetrne bolezni lahko glede na čas trajanja opredelimo kot akutno bolezen (bolezen, ki se bo v določenem času pozdravila) ali kronično. Pri slednji se bolezenski znaki in težave pojavljajo daljše časovno obdobje in pogosto vodijo v resne zaplete.

Kdaj lahko posumite, da imate morda težave z jetri? 

Bodite pozorni na naslednje naštete bolezenske znake, na njihovo pojavljanje in trajanje: neznačilna bolečina pod desnim rebrnim lokom, ki jo lahko spremlja slabost, bruhanje, izguba telesne teže, izguba teka, dolgotrajna utrujenost kljub počitku, šibkost v mišicah, napihnjenost, občutek »oteklega« trebuha, … Tudi srbenje kože celotnega telesa, ki po nekaj dneh ne izzveni, rumeno obarvane beločnice in sprememba barve kože (na rumenkasto) ter sprememba barve seča na TEMNEJŠO (kot temno pivo) in blata na SVETLEJŠO (kot glina, lahko tudi krvavkasto ali kot katran). Nenadno zvečanje dojk pri moških in impotenca!

V primeru zgoraj naštetih bolezenskih znakov, ki trajajo nekaj časa in se sčasoma ne zmanjšujejo, vam priporočam, da se posvetujete z osebnim zdravnikom. Na žalost poteka veliko jetrnih bolezni z zelo »blagim« začetkom in se bolezenski znaki kažejo zgolj postopoma. Neredko jih bolnik spregleda ali jih pripisuje »drugim« boleznim, stresu, prekomerni prehranjenosti, alkoholnim pregreham, težkemu fizičnemu delu, …

Vsekakor hitra izguba teže, utrujenost in slabosti z bruhanjem zahtevajo hitro obravnavo pri zdravniku. Zelo močne bolečine v trebuhu, ki jih ne zmorete več prenašati, zahtevajo nujno zdravniško obravnavo!

Pot do potrditve diagnoze jetrnih bolezni

Vaš osebni zdravnik se bo ob opisu težav, ki jih boste omenili in po natančnem kliničnem pregledu vseh ostalih organov (pljuč, srca, trebuha, kože, živčnega sistema, ob morebitnih psihičnih-psihiatričnih težavah) sprva odločil za krvne preiskave. Osnovna krvna preiskava je hemogram (oziroma celostna krvna slika). Jetrni testi (hepatogram) so bolj specifični in obsegajo: raven transaminaz v krvi – AST in ALT (zvišani vrednosti lahko kažeta na vnetje) ter GGT z ALKALNO FOSFATAZO (prikaz stanja žolčevodov). Velikokrat nam pomaga tudi raven bilirubina, beljakovin ter albumina v krvi. Ob sumu na motnje strjevanja krvi določamo INR in protrombinski čas (za določanje funkcije strjevanja krvi), encim LIPAZO (če obstajajo znaki za sočasno motnjo v delovanju trebušne slinavke), elektrolite, kreatinin (ledvice). Ob psihičnih-psihiatričnih težavah pa še raven amonijaka v krvi.

Dodatno razširimo polje preiskovanja še s slikovnimi metodami (izvaja jih specialist radiolog). Osnovna tovrstna preiskava je ultrazvočna preiskava trebuha (UZ), ki prikaže jetra kot samostojni organ z žolčnikom. Če želimo natančneje oceniti tudi sosednje organe, sledita še CT trebuha in magnetna resonanca (MRI).

Test za oceno jetrnega tkiva se imenuje igelna jetrna biopsija. S tanko, dolgo iglo (pod ultrazvočno kontrolo), ki jo zapičijo pod prsno steno vse do jeter, pridobijo jetrni material, ki ga ocenijo pod mikroskopom. Preiskava poteka v lokalni anesteziji.

Dejavniki tveganja za nastanek bolezni jeter

• Prirojene oz. genetske jetrne bolezni se lahko prenašajo iz generacije v generacijo in zaenkrat še ne poznamo nobene prave preventive ali zaščite zanje. Pri bolnikih s tovrstno boleznijo poskušamo slediti poteku bolezni, spremljamo dinamiko spreminjanja bolezni s časom in ukrepamo ob težavah. Najpogostejši tovrstni bolezni sta hemokromatoza (»preobremenitev« z železom; v črevesju se absorbira prevelika količina železa, čeprav so zaloge železa v telesu že »napolnjene«). Višek železa se posledično kopiči v organih, v srcu, jetrih, vranici, koži, sklepih, … V jetrih se lahko razvije ciroza (razpad jetrnega tkiva), ki ga nadomesti nedelujoče vezivno tkivo in Wilsonova bolezen, kjer se kopiči v telesu baker.
• Nekatere jetrne bolezni bi lahko z zdravim načinom življenja preprečili, saj so povezane s tveganim vedenjem in življenjem. Hepatitis B in C sta virusni okužbi, ki se širita preko stikov z okuženimi »telesnimi tekočinami« (npr. med nezaščitenim spolnim odnosom, z okuženimi iglami pri tetoviranju ali med vbrizgavanjem mamila z okuženim priborom). V to skupino bolezni spadajo tudi jetrne bolezni, ki nastanejo zaradi prekomernega pitja alkoholnih pijač. Priporočam vam, da se testirate in preverite, ali ste okuženi z virusom hepatitisa B in/ali C!
• Bolezni, ki se razvijejo zaradi poklicne izpostavljenosti določenim škodljivim kemijskim snovem.
• Draženje jetrnih celic z nekaterimi kemikalijami (npr. s številnimi zdravili, tudi z antibiotiki, anabolnimi steroidi, vinilkloridom, analgetiki: npr. acetaminofenom, pri kadilcih z nikotinom, s kontracepcijskimi tabletkami, z zvečanimi krvnimi maščobami, …) lahko vodi v vnetje jeter – hepatitis.

Jetra so lahko prizadeta na več načinov:

• vnetje jetrnih celic povzroči HEPATITIS (lat. hepar so jetra, itis je vnetje);
• motnje v pretoku žolča (zapora ali zamašitev žolčnih poti, obstrukcija) vodijo v HOLESTAZO (lat. chole je žolč, stasis zastoj);
• kopičenje holesterola in maščob v jetrih povzroča STEATOZO (lat. steat je maščoba, osis kopičenje);
• skozi jetra je lahko moten pretok krvi;
• jetrne celice se lahko poškodujejo, odmrejo ali pa jih prerastejo abnormalne celice (rak jeter).

Jetrna ciroza

je pojem (in bolezen), s katero opišemo nepopravljivo brazgotinjenje jetrnega tkiva. Nastane kot odgovor na dolgotrajno kronično okvaro jeter zaradi številnih vzrokov. Ob blagi cirozi lahko jetra še določen čas vzdržujejo bolj ali manj normalno delovanje, ob napredovali bolezni pa sčasoma nastaja v jetrih vedno več vezivnega tkiva (»brazgotinjenje«) in jetra ne delujejo več normalno. Pravimo, da je moteno delovanje organa. Če opažate večjo utrujenost, nagnjenost h krvavitvam, izgubo teka in obenem večanje obsega trebuha, otekanje nog, izgubo teže, morate obiskati zdravnika.

Med glavnimi vzroki za razvoj ciroze v slovenskem okolju je vsekakor krivo škodljivo uživanje alkohola, okužba s hepatitisom B in C, prekomerno kopičenje maščob v jetrih (= nealkoholna maščobna jetrna bolezen), okvare žolčnih poti (= primarna biliarna ciroza), otrditev žolčnih poti (= primarni sklerozirajoči holangitis), že prej omenjeni Wilsonova bolezen in hemokromatoza, avtoimunsko obolenje jeter (= avtoimunski hepatitis), … Sprva poskušamo zdraviti vzrok bolezni, kasneje pa zaplete, ki se razvijejo zaradi bolezni. Zdravljenje vodi internist gastroenterolog (hepatolog). Pri bolnikih z zelo napredujočo jetrno cirozo jetra dejansko ne delujejo več (jetrna odpoved) in je edino zdravljenje presaditev jeter (transplantacija). Presaditev je kirurški poseg, pri katerem bolnikova jetra zamenjajo z jetri umrlega darovalca jeter.

Rak na jetrih

Primarni rak na jetrihje tak, ki vznikne iz celic in tkiva jeter. V 80 % so to jetrne celice (hepatociti) in ga imenujemo hapatocelularni karcinom. Po pogostnosti je tretji najpogostejši rak na svetu in je zelo nevaren, saj v enem letu umre večina bolnikov s postavljeno diagnozo. Bolezenski znaki so lahko sprva zelo neznačilni: bolečina v trebuhu, rumena koža in sluznice, bledica, izguba teže, bruhanje, srbenje kože, zvečana telesna temperatura, bolečina v križu, … Ob pregledu zdravnik pogosto zatipa povečana jetra ali celo tumorsko maso v trebuhu. Zdravljenje vodi onkolog.

Primarnega jetrnega raka ne smemo zamenjati s tako imenovanim metastatskim rakom v jetrih, kar pomeni, da nekatere vrste raka zasevajo v jetra (npr. rak debelega črevesa, rak dojke, rak pljuč, …). Zdravljenje se razlikuje od zdravljenja primarnega raka, saj to ni jetrni rak!

Preprečevanje jetrnih bolezni

S tem člankom vas želim spodbuditi, da pričnete razmišljati, kako zdravo živite in ali veste, kako »zdrava« so vaša jetra. Alkoholna poraba je prvi dejavnik tveganja v slovenskem okolju. Dnevno smejo ženske popiti eno enoto alkohola (to je en deciliter vina oz. eno šilce žganja oz. eno malo pivo), moški pa enkrat več, torej dve. Temu pravimo manj tvegano pitje. Vse, kar je več od tega, lahko sčasoma vodi v tvegano pitje, škodljivo pitje in v sindrom odvisnosti od alkohola.

Maščobno jetrno bolezen lahko preprečimo z zdravim življenjskim slogom, ki vsebuje uravnoteženo prehrano, nadzor teže, redno telesno vadbo in manj tvegano pitje alkohola ali nič alkohola. Izogibajte se tveganemu obnašanju, v smislu odvisnosti od drog in tvegani spolnosti. Pri spolnih odnosih uporabljajte kondom, če ne poznate dovolj spolnega partnerja in nikar si ne zamenjujte igel. Cepljenje proti hepatitisu A in B je pametna odločitev, predvsem če potujete v države tretjega sveta in tudi sicer.

Uporaba zdravil naj bo preudarna. Zdravila jemljite le, če jih res potrebujete, to velja tudi za zdravila, ki jih lahko kupite v lekarnah brez recepta! Ne mešajte zdravil in pitja alkohola. Ne zamenjujte pribora za britje, britvic, zobnih ščetk. Bodite previdni tudi pri uporabi številnih razpršilcev, ki vsebujejo insekticide, fungicide in ostale strupene snovi. Nekatere strupene snovi prehajajo tudi skozi kožo, zato si zaščitite roke z rokavicami in uporabljajte masko. Če je le možno, se poskušajte čim bolj zdravo prehranjevati, z obilo sadja in zelenjave.

Žal novodobni človek ni podoben Prometeju in tudi na »božjo« pomoč pri regeneraciji tega pomembnega organa ni pametno predolgo čakati. Ob pojavu težav v trebuhu se obrnite na svojega osebnega zdravnika. Vedno je bolje prej kot slej!