Če si ob pestri ponudbi kozmetičnih izdelkov, ki so na voljo za naše malčke, poskušamo predstavljati, kako so otroško kožo negovali včasih, se v nas porodijo številna radovedna vprašanja. Kako so v času naših babic uspeli na roke oprati vse polulane in pokakane plenice? Kaj so uporabljali, ko plenic iz t.i. tetra blaga sploh še ni bilo na razpolago? Ali so poskrbeli za ustrezno umivanje oz. nego otroške kože pod plenico? Kolikokrat so se pri otrocih zaradi pomanjkljive higiene (s stališča današnje nege) pojavila razna kožna obolenja?

Avtor: Vlasta Žvikart Zaveri, mag. farm.

Po pogovoru s svojo babico, ki mi je razkrila nekaj izkušenj in spominov iz otroštva, sem prišla do naslednjih zaključkov: nega dojenčkove kože je bila nekoč bolj ali manj osredotočena na skrb, kako ohraniti dojenčka čim bolj suhega. Plenice iz blaga (ki seveda niso bile za enkratno uporabo, kot je to današnji privilegij pri plastičnih, še pred t.i. tetra blagom pa so v ta namen pogosto razrezali kar kakšno staro krpo ali prt) so zamenjali, ko so opazili, da je otrok polulan oz. pokakan. Pri tem ni bila nikakršna redkost, da so polulano plenico zgolj posušiti nad domačim ognjiščem in jo suho ponovno uporabiti. Za nego otroške kože pod plenico seveda ni bilo na voljo niti robčkov za nego ritke niti takšnih ali drugačnih mazil, dostikrat pa se ni izgubljalo časa niti s krpo, namočeno v mlačno vodo. Prav tako si je dandanes ob tako pestri ponudbi izdelkov za kopanje težko predstavljati, kako so nekoč dojenčke okopali kar s pomočjo navadnega mila za pranje. Zanimivo je, da se babica kljub zgoraj opisani negi otroške kože ne spominja, da bi imeli otroci kakršnekoli težave s kožo, ki so danes, nasprotno, zelo pogoste že pri dojenčkih.

Živimo v svetu preobilja in pretiravanja, v katerem bi se bilo marsikdaj dobro vprašati, katere stvari so zares nujne, katere priporočljive, katere pa povsem odveč. Ne le, da bi tako prihranili, s tem bi naredili predvsem veliko dobrega za zdravje sebe in otrok. Nežna otroška koža, še zlasti koža novorojenčkov in dojenčkov, zaradi svoje tankosti in sprva skoraj nevtralnega pH-ja in majhne vsebnosti maščob, potrebuje prav posebno nego. Ker še nima izoblikovanih zaščitnih mehanizmov, ki bi jo ustrezno ščitili pred vplivi okolja, je zelo slabo zaščitena, zaradi česar je pomembno, da jo na ustrezen način varujemo pred izsušitvijo in raznimi vnetji. Na otroško kožo (vsaj do starosti enega leta) nanašajmo čim manj kozmetičnih sredstev, se pravi parfumov, umetnih barvil in zapletenih UV-filtrov. Ker je obstojnost vsakega kozmetičnega izdelka pogojena z uporabo takšnega ali drugačnega konzervansa, se jim bomo težko v celoti izognili. Če je le mogoče, na otroško kožo ne nanašajmo izdelkov, ki vsebujejo parabene, še zlasti, če je otrokova koža vneta, saj lahko pride v tem primeru do alergijske reakcije. Bodimo pa pozorni, da v kozmetičnih izdelkih za otroke ne bo snovi, ki sproščajo formaldehid (npr. quaternium-15, diazolidinil urea), saj so lahko formaldehid in formaldehid sproščujoče snovi nevarni povzročitelji alergij. Tako v izdelkih za nego otroške kože npr. naletimo na naslednje konzervanse: natrijev benzoat, kalijev sorbat in citronsko kislino. Zanje velja, da se kot (varni) konzervansi (zlasti citronska kislina, ki velja za naraven konzervans) uporabljajo tudi v živilih in so zaradi tega neprimerno boljša izbira za nežno in občutljivo kožo kot zgoraj omenjene agresivne spojine.

Seveda nega dojenčkove kože pod plenico kljub uporabi plenic za enkratno uporabo še vedno zahteva največ naše pozornosti. Koža pod plenico je namreč zaradi vlage, toplote, urina, blata in drgnjenja kože s plenico idealno mesto za pojav najrazličnejših vnetij in okužb. Vnetja še pospešujejo pretesno nameščene plenice, ki ne prepuščajo zraka, neuporaba ustreznega mastnega mazila in umivanje kože z agresivnimi čistilnimi sredstvi, robčki za umivanje ali pregrobo brisanje kože po končanem umivanju. Spominjam se, kako je nek očka nekoč v lekarni izjavil, zakaj vendar metati stran denar za nepotrebno hladilno mazilo. Hladilno mazilo in njemu podobna mazila oz. kreme, primerni za nanos že od samega začetka dalje (npr. mazila in kreme z dekspantenolom, mazila z ribjim oljem), ustvarijo na koži zaščitno plast, ki jo dolgotrajno varuje, v njej pa pomagajo tudi hitreje pozdraviti manjše vnetne procese. Sestavine, ki jih tudi sicer mazila za nego otroške kože najpogosteje vsebujejo, so dekspantenol (blaži vnetja in pospešuje celjenje), cinkov oksid (deluje adstringentno), bizmutov subgalat (deluje blago antiseptično), izvleček kamilice (protivnetno delovanje), ribje olje (pospešuje epitelizacijo). Za čiščenje so primerna tudi olja ali oljni robčki, ki umazanijo blago, a učinkovito odstranijo, paziti moramo le, da olja ne nanesemo v debeli plasti, da lahko koža ustrezno diha.

pH novorojenčkove kože je blizu nevtralnega. Pri takšnem pH-ju pa se še zlasti rade razmnožujejo bakterije in glivice, zato pazimo, da imajo izdelki, ki jih uporabljamo, nevtralen (ali še raje blago kisel) pH. Najboljša je uporaba sindeta, t.i. šibko kislega nadomestka mila (pH 5,5), ki se ne peni, ne diši in je v vseh pogledih neškodljiv in za dojenčkovo kožo mnogo bolj primeren kot navadno milo oz. kopel. Ta čistilna ploščica je zlasti priporočljiva v prvih tednih življenja, ko se zaščitni kislinski plašč novorojenčka šele izgrajuje, pa tudi pri odraslih, ki imajo težave z zelo suho in občutljivo kožo.

Zanimivosti

• Pri pleničnem izpuščaju in za nego kože na splošno (predvsem v pregibih) so včasih precej uporabljali posipe za otroke, ki vsebujejo smukec. Ti posipi vpijejo vlago ter kožo ščitijo pred drgnjenjem z obleko, zaradi velike površine delcev pa imajo tudi hladilni učinek. Ker pa lahko vsebujejo majhne delce, ki dražijo kožo, in parfume (dišave), ki so pomemben vzrok za nastanek alergij, se danes pri pleničnem izpuščaju raje priporoča ustrezna mazila oz. kreme.
• Zaradi tanke in občutljive kože številni dojenčki v prvih mesecih trpijo zaradi kožnega izpuščaja (osipa). K temu veliko prispevajo »čudežni« izdelki za nego dojenčkove kože, ki obljubljajo, da bo po njihovi uporabi otrokova koža čudežno dišeča in mehka. Seveda je dojenčkova koža takšna že sama po sebi, najbolj mehka pa bo, če bomo poleg običajne nege z mlačno vodo in bombažno krpico v vodo vsakih nekaj dni kanili nekaj kapljic olivnega ali mandljevega olja.