Avtor: Andreja Hergula
Čeprav se poprova meta, evkaliptus in cimet razlikujejo med seboj, imajo nekaj skupnega. Vse tri rastline vsebujejo eterično olje, ki opojno diši in je v omejenih odmerkih koristno za zdravje. Doc. dr. Damjan Janeš, mag. farm., ki je zaposlen na Katedri za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo, se poklicno ukvarja s področjem aromatičnih rastlin. Podal nam je nekaj koristnih napotkov.
Prvi od treh zdravilnih rastlin, ki je na obravnavi, je evkaliptus, drevo, ki zraste do 30 metrov visoko. Pravzaprav nas najbolj zanimajo listi in eterično olje iz listov (pridobivamo ga s parno destilacijo), saj so samo ti zdravilni. Doc. dr. Janeš navaja, da v Sloveniji evkaliptusove liste in eterično olje uporabljamo predvsem za zdravljenje (in preprečevanje) prehladnih obolenj ter lajšanje simptomov prehlada, predvsem produktivnega kašlja (mokri kašelj, pri katerem se izkašljuje sluz). Evkaliptus deluje kot razkužilo, ker zavira razmnoževanje virusov in bakterij.
V današnjem obdobju uživanje zelenjave in sadja, ki prihajajo iz veleblagovnic ali celo s tržnice, ni več dovolj za ohranjanje zdravja, saj je vsebnost hranilnih snovi vprašljiva. Opazujte se, kako nakupujete. Najprej pridete do stojnice, kjer prodajalko vprašate: »Ali je to domača koleraba? Ko vam prodajalka zatrdi, da je živilo iz Slovenije, še zmeraj niste pomirjeni. Sprašujete se, ali je morda koleraba prišla iz kakšne trgovine in se prodaja pod krinko domačega ali ga je prodajalka izpulila iz zemlje lastnoročno. Povedati želim, da domače že dolgo ni nujno ekološko. Za ekološke pridelke se je treba potruditi in seči globlje v žep. Tudi vsak evkaliptus ni eko. Kot svetuje doc. dr. Janeš, moramo paziti, da kupimo eterično olje evkaliptusa, ki ima ustrezne certifikate. Na ovojnini mora biti napisana država porekla, podatek o tem, kako so eterično olje pridobili (so ga destilirali, stiskali in ekstrahirali), serijska številka, botanična vrsta in del rastline, iz katere je pridobljeno eterično olje, podatek, da je olje 100-odstotno naravno in čisto ter informacija o morebitni ekološki pridelavi.
Poprova meta farmakološko ni preveč dobro raziskana. Klinične študije so zelo drage, učinki poprove mete pa ne tako izjemni, da bi bili zanimivi za raziskave, pravi doc. dr. Janeš. Ljudsko zdravilstvo pa se na farmakološke raziskave ne ozira. Poprovo meto se uporablja predvsem za lajšanje krčev, prebavnih motenj in proti napenjanju. Deluje celo pomirjevalno. Iz listov poprove mete lahko naredimo zdravilni čaj, zraven pa dodamo še hmelj, meliso in zdravilno špajko. Treba je upoštevati priporočene odmerke (da se ne boste pretirano pomirili).
Eterično olje ni tako nedolžno, zato je treba biti pri njegovi uporabi previden. Ne dajajmo ga dojenčkom in majhnim otrokom, ne smemo ga nanašati v bližino oči. Eterično olje poprove mete lahko pri astmatikih izzove napad astme, pri bolnikih z žolčnimi kamni pa žolčne kolike.
Prebiramo lahko, da poprova meta dviga samozavest. Je temu res tako? Od kod tovrstne trditve? Farmacevt doc. dr. Janeš razloži: »Psihološki učinki eteričnih olj so zelo zapleteni in so povezani s čustvi, s spomini na določen vonj in z izkušnjami, ki smo jih v povezavi z določenim vonjem pridobili, zato se pri posameznih ljudeh zelo razlikujejo. Dvig samozavesti bi morda lahko razložili z izboljšanjem splošnega počutja, saj poprova meta na večino ljudi deluje močno osvežilno in zaradi ostrega vonja preusmeri našo pozornost.« Za osvežitev ja, za ohranjanje samozavesti pa bo treba izbrati drugo metodo.
Kaj daje cimetu tako omamen vonj? Vzrok tiči v eteričnem olju. Glavna sestavina tega olja je cimetov aldehid. Ta ima tudi v čisti obliki vonj po cimetu, njegov okus pa je pekoč. No, verjetno niste vedeli, da vas je zasanjane v preteklost popeljal cimetov aldehid, kajne?
Cimet pozitivno vpliva na naša čustva, podobno kot poprova meta. Doc. dr. Janeš pravi, da vonj cimeta navadno povezujemo s toplino doma, prazniki in z umirjenim razpoloženjem, zato tako vpliva tudi na naša čustva, ki so z vonjavami zelo povezana. Če imate slabo prekrvavitev in vas zebe (bralkam je ta težava verjetno bolj poznana kot bralcem), je cimet dobra izbira za vas. Izboljšuje prekrvavitev, ureja prebavo, deluje protimikrobno, proti napihnjenosti in krčem. Če slučajno sodite med ljudi, ki trpijo zaradi pomanjkanja teka, poskusite tek spodbuditi s cimetom in kar naenkrat vam bo hrana postala boljša prijateljica kot poprej.
Ali cimet v prevelikih odmerkih škodi ali gre le za govorice? Po besedah strokovnjaka dr. Janeša je cimet, če ga pojemo preveč, res lahko škodljiv. Povzroči lahko bruhanje in slabost, hitro bitje srca in omotico. Priporočeni so le 2–4 grami cimeta na dan, kar je polovica do ene čajne žličke na dan. Pri aromatiziranju slivovih cmokov s cimetom naj bodo še posebej previdne nosečnice in doječe matere. Predvsem pa ne posegajmo po eteričnem olju cimeta, saj je lahko nevarno.
… žvečilni gumiji, bonboni, ustne vodice in zobne paste vsebujejo evkaliptus? In da je poprova meta tudi v slaščicah? Vendar kljub pozitivnim učinkom poprove mete omenjenih živil ne smete uživati v večjih količinah, saj so koncentracije poprove mete zelo nizke.
… naj bi v kubanski tradicionalni medicini evkaliptus odganjal klope?
… so stari Egipčani cimet tako cenili, da je bil dražji kot zlato?
… lahko cimet prežene slab zadah? V Južni Ameriki zjutraj grgrajo mešanico ene čajne žličke medu in cimetovega prahu, pomešanega v topli vodi. Zakaj bi imeli svež zadah le Južnoameričani? Metodo lahko posvojimo tudi Slovenci. Jutranji pozdrav v službi bo toliko prijetnejši.
November, 2012