Za korekcijo povešenih dojk se odloča vedno več mamic po večjem številu porodov. Težava je v tem, da se mlečna žleza po porodu skrči, koža dojke pa ostane nespremenjena, zato je prostornina dojke manjša in posledično dojka bolj prazna in seveda viseča. Povečanje dojk je najpogostejša operacija dojk, zanjo pa se odločajo tako mlajša dekleta, katerim narava ni prizanesla, kot tudi ženske v zrelih letih, ko se dojke že nekoliko osušijo po vseh hormonskih spremembah. Korekcijo prsnih bradavic največkrat opravimo pri ženskah, ki si želijo dvig ali zmanjšanje dojk, saj so bradavice v tem primeru večinoma močno raztegnjene. Vdrte bradavice pa se večinoma pojavijo pri mlajših dekletih, ki še niso rodila in je žlezno tkivo tako čvrsto, da lahko bradavico vleče v notranjost žleze. Starostne omejitve za korekcijo praktično ni, seveda je pomembno da je ženska polnoletna.
Kot sem že omenil, je najpogostejša operacija povečanje dojk s prsnimi vsadki. Na naši kliniki letno opravimo približno 300 omenjenih posegov.
Pri izbiri lepotnega kirurga je zelo pomembno, da se pacient pozanima, če ima določen specialist opravljeno specializacijo iz plastične, rekonstrukcijske in lepotne kirurgije, saj bo le na ta način zagotovo prišel v roke nekomu, ki je opravil predpisano izobraževanje.
Po vsakem operativnem posegu je vidna brazgotina, saj se koža po naravni poti celi na način, ki pušča brazgotino. Seveda pa je vidnost brazgotine odvisna od odziva organizma in tehnike šivanja kirurga.
Vedno lahko pride do kakšnega zapleta, verjetnost pa je zelo majhna, če se pred posegom tako pacient kot tudi kirurg kar najbolj pripravita na poseg.
Najpogostejši motiv pacientk pri povečanju dojk je povrnitev samozavesti in oblikovanje nove samopodobe.
Pri korekciji je treba upoštevati celo vrsto dejavnikov, zato mora vsaka ženska pred posegom obiskati kirurga, ki naredi natančne meritve in na podlagi le-teh tudi natančne izračune za izbiro primernega prsnega vsadka. Najpomembnejši dejavniki so višina pacientke, telesna teža, širina prsnega koša, velikost dojke, debelina kožnega pokrova, širina dojke, …
Prsni vsadki so iz obdelanega silikona, ki je telesu prijazen in omogoča daljšo življenjsko dobo brez posebnih zavrnitvenih reakcij. Sicer so prsni vsadki različnih velikosti in oblik. Najpogosteje se uporablja okroglo oblikovane vsadke, lahko pa tudi vsadke z anatomsko obliko, če si to pacientka želi oz. so njene naravne značilnosti take, da omenjeni vsadek zahtevajo. Prednosti okroglega vsadka so, da se dojka pri morebitni rotaciji vsadka ne deformira ter da je nekoliko bolj izražen dekolte pacientke. Prednost anatomskega vsadka pa je v naravnem videzu.
Prsni vsadki so lahko polnjeni s silikonom ali fiziološko raztopino. V svetu se večinoma uporabljajo vsadki, ki so polnjeni s silikonom, saj delujejo na otip bolj naravno.
Po vseh raziskavah, ki so bile narejene po celem svetu, ni bilo primerov, ki bi dokazovali, da vsadek vplival na povečano tveganje za raka na dojkah. Tudi dojenje zaradi vsadka ni moteno. Je pa dojenje lahko moteno zaradi kirurškega pristopa, se pravi, če je rez na dojki okrog bradavice, se med posegom lahko poškoduje del žleznih vodov in je na ta način odtok mleka moten. Zato pri ženskah, ki bodo še rodile, izberemo rez v gubi pod dojko in tako omogočimo kasnejše normalno dojenje.
Življenjska doba vsadka je lahko tudi več desetletij, seveda pa ponavadi samo tkivo dojke zaradi staranja dopusti, da bi dojka izgledala popolno celo življenje. Velikokrat je potrebna dodatna korekcija dojke, ki pa ni nujno, da zadeva prsni vsadek. Sicer so današnji materiali prsnih vsadkov že tako kakovostni, da ženskam omogočajo popolno varnost in dolgoročen rezultat.
Prsni vsadek se praktično ne more raztrgati. Lahko se le poškoduje z ostrim predmetom, to pa je malo verjetno, le ob kakšnih prometnih nesrečah ali nasilnih dejanjih.
Obstajajo tri tehnike reza oziroma pristopa: najpogostejši rez je rez pod dojko v inframamarni gubi, ki omogoča vstavitev katerekoli velikosti vsadka, popolnoma se izognemo mlečni žlezi in poškodba dojke je najmanjša, okrevanje po posegu je najkrajše. Tudi za kirurga je pristop najlažji, saj je pregled med operacijo najboljši. Pristop okrog prsnega kolobarja je najmanj viden, nastopi pa lahko težava s kasnejšim dojenjem. Obstaja še aksilarni pristop pod pazduho, ki pa se danes praktično ne uporablja več zaradi anatomskih značilnosti in velike omejitve pri posegu. Če je tkiva premalo, se odločimo za pristop pod prsno mišico, saj na ta način dobimo ustrezen pokrov, ki omogoča naravnejši izgled.
Vsekakor. Kot sem že omenil, so anatomske značilnosti pacientke tiste, ki narekujejo pravilno izbiro prsnega vsadka.
Prsni vsadek odstranimo le v primeru, če pride do vnetja, ki bi bilo življenjsko nevarno za pacientko.
To je popolnoma individualna težava in je večinoma pogojena z velikostjo vsadka in količino naravnega tkiva, ki ga ima pacientka.
Po operaciji potrebujejo pacientke 2-4 dni strogega počitka, nato pa se lahko počasi vrnejo k vsakdanjim opravilom, medtem ko večja bremena in športne aktivnosti odsvetujemo vsaj en mesec. Pristop pod prsno mišico lahko zahteva nekaj dni daljše okrevanja zaradi boleče mišice. Ostane le brazgotina, kjer je bil narejen rez za vstavitev vsadka.
Za korekcijo povešenih dojk se odloča vedno več mamic po večjem številu porodov. Mlečna žleza po porodu skrči, koža dojke pa ostane nespremenjena, zato je prostornina dojke manjša in posledično dojka bolj prazna in seveda viseča. Težava se lahko pojavi tudi pri ženskah, ki tekom življenja močno spreminjajo svojo telesno težo.
Postopkov za dvig imamo več, seveda pa je način korekcije odvisen od odvečne kože in količine tkiva v dojki sami. Dvig dojke se lahko naredi le z vstavitvijo vsadka ali z dodatnim izrezom kože okrog prsnega kolobarja, včasih pa tudi z navpičnim rezom od kolobarja do inframamarne gube.
80 % pacientk je po operaciji zelo zadovoljnih, 18 % zadovoljnih, 1–2 % pa je nezadovoljnih. To nezadovoljstvo pa je večinoma posledica prevelikih pacientkinih pričakovanj in premajhne komunikacije med kirurgom in pacientom pred posegom.
To vsekakor ni res, dojke se ravno tako starajo kot preostalo telo, zato je težko predvideti, kako dolgo bodo dojke ostale nespremenjene. Seveda pa je to tudi močno odvisno od pacientke same, hormonskih motenj, spremembe telesne teže, dojenja, …
V večini primerov se t.i. redukcijo dojk opravlja pri pacientkah, katerim je narava podarila obilno oprsje in je njihovo vsakodnevno gibanje in življenje omejeno zaradi teže in velikosti dojk. Velikokrat imajo ženske tudi težave z bolečinami v hrbtenici. Težave s prevelikim oprsjem pa imajo lahko tudi moški. Bolezen se imenuje ginekomastija. Tudi pri njih se lahko izvrši korekcijo in posledično zmanjšanje oz. odstranitev odvečnega maščevja in žlez.
Pri posegu lahko odstranimo tako maščevje kot tudi mlečne žleze. Če je težava le maščevje, lahko korekcijo opravimo le z liposukcijo maščobe, medtem ko je treba žleze izrezati.
Pri liposukciji so brazgotine minimalne in praktično nevidne, pri izrezu pa so brazgotine večje in ponavadi zbledijo po nekaj letih.
Postopek okrevanja je podoben kot pri povečanju dojk.