Iščite po prispevkih
Avtor: Saša Vrbančič
Ginekologinja Jasna Kuhelj Recer, dr. med., pravi, da je sterilizacija zdravstveno upravičena, kadar nosečnost ni več priporočljiva. Dodatni razlogi so tretji carski rez, kronične bolezni, ki jih nosečnost še poslabša ali odločitev o zaključku nadaljnjih načrtovanih nosečnosti. Velikokrat je zdravstveno utemeljen razlog tudi neprimernost ostalih zaščitnih metod. Te so lahko premalo zanesljive, škodljive zdravju ali pa jih telo ne prenaša. V nekaterih primerih so tudi cenovno nedostopne.
Za sterilizacijo pa se odločajo tudi osebe, ki ne želijo imeti več potomcev. Moški ali ženska, ki razmišljata o tem posegu, morata biti stara vsaj 35 let. Izjema so izredni primeri, ki morajo biti zdravstveno utemeljeni. Gornje starostne meje ni, se pa upravičeno postavlja vprašanje o smiselnosti sterilizacije v letih, ko nastopi mena.
Zakon tudi določa, da se sterilizacijo izvede šele 6 mesecev po predložitvi prošnje, ki jo je treba nasloviti na komisijo, ki je na vsakem ginekološkem oddelku. Tudi sam poseg se lahko opravi na kateremkoli od njih. Za izvedbo posega, ki ga krije zdravstveno zavarovanje, je potrebna poleg odobrene prošnje tudi veljavna napotnica osebnega ginekologa ali osebnega zdravnika.
Sam poseg spada med manjše kirurške operacije. Gre za prekinitev prehodnosti jajcevodov in ker so ti neprehodni, zrelo jajčece ne more več potovati iz jajčnika v maternico, temveč se izloči v trebušno votlino, kjer nato propade. Hkrati je onemogočeno tudi potovanje semenčic po jajcevodu. Tako se med ovulacijo dozorela jajčna celica in semenčica ne srečajo več in posledično oploditev ni mogoča.
Moška sterilizacija ali vazektomija se izvaja ambulantno, v lokalni anesteziji. Poseg ne vpliva na splošno počutje. Pacient nima nobenih bolečin. Tudi dodatno bivanje v bolnišnici ni potrebno. Moški shrani spermo v semenski banki. Če nastopi ponovna želja po potomcih, je postopek oploditve lažji kot pri ženski.
Poseg pri ženski je zahtevnejši. Praviloma se izvaja v operacijski dvorani s splošno anestezijo, laparoskopom in ekipo kirurgov. Sam poseg se dogaja na tkivih v globini trebuha. Jajcevoda podvežejo, da nastane prepreka, ki onemogoči potovanje jajčne celice skozi jajcevod v maternico oziroma potovanje semenčic skozi jajcevod. Poseg povzroči trajno neprehodnost jajcevodov, ki jo je težko popraviti, zato zdravniki običajno odsvetujejo sterilizacijo ženskam pred 35. letom starosti oziroma ženskam, ki še nikoli niso rodile. Bivanje v bolnišnici traja ponavadi 3 dni, odvisno je tudi od morebitnih zapletov. Zapleti, ki se sicer redko pojavijo, lahko nastanejo zaradi anestezije ali operacije same.
Ženskam so na voljo tudi preprostejše metode sterilizacije. Gre za histeroskopski dostop skozi nožnico z obročki ali kemično učinkovito snovjo. Vendar se ženske pri nas za ta poseg odločajo zelo redko, ravno tako pa ni izvedljiv v vseh centrih.
Ena od prednosti je gotovo visoka zanesljivost posega. Ženska ali par nimata nobenih skrbi glede pravilne uporabe metode, niti se ni treba ukvarjati s pozabljanjem zaščite. Na zdravju ali počutju ni dolgoročnih sprememb. Želja po spolnosti ne upade in je normalno prisotna. Tudi nožnica je normalno vlažna in spolna dejavnost je možna ne glede na prisotnost ovulacije. Kontrolni pregledi niso potrebni. V izjemnih primerih je na željo osebe, kjer je bila sterilizacija opravljena, še vedno možnost zanositve. Pri moških se lahko uporabi zamrznjeno seme in se izvede oploditev partnerice, pri ženskah pa je zanositev možna po punkciji jajčnika, oploditvi v epruveti in prenosu zarodka v maternico.
Pri moških je potrebnih nekaj mesecev – ponavadi vsaj 3 in pregled ejakulata, da se dokončno potrdi zanesljivost metode. Plodnosti po naravni poti skoraj ni mogoče več vrniti. Možne so tudi psihične težave zaradi obžalovanja posega ali občutka nepopolnosti. Pri ženskah je poseg v telo večji; zanositev se izjemoma, zelo redko, lahko zgodi čez veliko let. Postopek ne ščiti pred spolno prenosljivimi boleznimi.
Čeprav je poseg pri moških enostavnejši, pa se ti mnogo manj odločajo za sterilizacijo kot ženske. Recerjeva meni, da večinoma obstaja dvom zaradi nekaterih nerazjasnjenih pojmov. »Ljudje ne ločijo vedno med kastracijo, kjer gre za odstranitev spolnih žlez s posledično impotenco in spremenjenim vedenjem (evnuhi, pri živalih – npr. vol), in sterilizacijo. Omenili smo že, da se moški ne odločajo za ta postopek, ker se bojijo zmanjšanja potence oziroma impotence. Ta v redkih primerih lahko nastopi slučajno, vendar vzrok ni sterilizacija, ker ne posega v dejavnost spolnih žlez. Enako bi potem ženska padla v hormonsko menopavzo ob sterilizaciji, vendar se to ne zgodi, saj poseg ne posega v jajčnike ali maternico. Poseg dodatno razširijo samo v primeru sočasno odkritih drugih bolezenskih stanj. Sicer pa je v svetu ta postopek veliko pogostejši kot pri nas, tudi pri moških.«