Nekoč so otroci zbolevali za precej hujšimi boleznimi, ki smo jih danes na srečo s splošnim cepljenjem in z višjim življenjskim standardom izkoreninili. Res pa je, da so današnji otroci manj odporni na različne virusne in bakterijske okužbe, pa tudi alergij je med otroci vse več. O tem, kako utrditi imunski sistem pri majhnem otroku ter kako ga negovati in ravnati, kadar zboli, smo se pogovarjali s pediatrinjo Ido Rus iz Zdravstvenega doma Škofja Loka.

Avtor: Maja Korošak

Naša sogovornica poudarja, da so zelo pomembni uravnoteženi in redni obroki, predvsem hrana, bogata z vitaminom C in s cinkom. Otrok naj se veliko giba na svežem zraku. »Starši, ki so danes zelo zaposleni, na to večkrat pozabljajo. Otrok bi moral biti vsaj pol ure na dan na svežem zraku, ne glede na vreme in tudi če je nekoliko prehlajen in je zunaj mrzlo,« je povedala Ida Rus.

V prostoru, kjer se zadržujejo otroci, ne kadimo. Pomembna pa je tudi temperatura notranjih prostorov. »Ta naj ne bo previsoka, ne več kot 20 °C. Razlika med zunanjo in notranjo temperaturo je drugače prevelika.« Prostore tudi redno zračimo. Otrok mora dovolj spati. Redno naj si umiva roke, saj lahko s tem preprečimo veliko okužb. In nenazadnje, otrok potrebuje veliko naše ljubezni in razumevanja. Kjer je veliko stresa, je tudi veliko bolezni, je zatrdila pediatrinja in dodala, da so sodobni starši bolj pod vplivom stresa, kot so bili nekoč. Iz službe prihajajo ob petih ali še celo kasneje. Vse to lahko povzroči znižanje odpornosti, tako pri njih kot tudi pri njihovih otrocih.

Kaj pomeni zdrav otrok?

Imunski sistem se pri otroku razvija do približno drugega leta, je pa to stalen proces, odvisen tudi od tega, ali se je otrok predtem sploh že srečal z določeno okužbo. Pri otrocih pa se okužbe včasih kar vrstijo ena za drugo, še posebej takrat, ko začnejo hoditi v vrtec, ki velja za rezervoar okužb.

Ali kaj pridobimo s tem, da otroka vzamemo iz vrtca, kadar je »na pohodu« veliko virusov?

»Če se pri otroku okužbe vrstijo in nekako ne more priti na zeleno vejo in do konca ozdraveti, potem je morda res bolje, če je seveda ta možnost, da nekaj časa ostane doma in si tako opomore. Ko se mu bo imunski sistem spet utrdil, bo naslednjo okužbo lažje prebolel.« Če je otrok zdrav, pa ga zaradi takšne ali drugačne epidemije ni treba jemati iz vrtca, pravi naša sogovornica. Ko se prekuži, tudi pridobi naravno odpornost. Prehlad se pri normalno odpornem otroku, ki nima alergije, pozdravi v enem tednu, kašlja pa lahko tudi dva tedna ali tri in to je povsem normalno. Na začetku je kašelj bolj suh, kasneje postane sočnejši in se počasi zaključi. Štiri do pet nezapletenih okužb letno pri predšolskem otroku je nekaj povsem normalnega. Nalezljive bolezni pa so seveda različne, nekatere lahko trajajo dalj časa ali pa potekajo v dveh fazah, z vmesnim izboljšanjem, pogosto pa se na virusno okužbo nacepi še bakterijska. Takrat se stanje otroka ponovno poslabša. Lahko pa se celo zgodi, da se pri otroku termostat za uravnavanje temperature »prestavi« in ima otrok dalj časa nekoliko povišano temperaturo, pa čeprav je sicer zdrav.

Kako merimo temperaturo?

»Raziskave so pokazale, da je najbolj zanesljiv način merjenja v ritki. Merimo lahko z navadnim digitalnim termometrom, tudi ušesni digitalni termometri so ob pravilni tehniki zanesljivi.« Pri merjenju z ušesnim termometrom v ritki je treba odšteti pol stopinje. Tako velja, da je povišana temperatura pri merjenju v ušesu in ritki nad 37,5 °C. Digitalni termometri niso najbolj primerni za merjenje v podpazduhi, saj je tam potreben daljši čas merjenja. Kaj pa merilniki, ki izmerijo temperaturo brez dotika? Ti izmerijo temperaturo kože oziroma površino telesa, ki pa se lahko precej razlikuje od siceršnje temperature telesa. Na koži je na primer lahko tudi 10 stopinj manj. Pri višjih temperaturah telesa se vrednosti, izmerjene na površini, približajo tistim v telesu.

Pri kateri vrednosti naj bi začeli zniževati temperaturo?

Če merimo pod pazduho, potem je to pri 38,5 °C. Pri merjenju v ušesu ali ritki pa začnemo zniževati takrat, ko izmerjena temperatura preseže 39 °C. Višja temperatura v telesu je namreč del obrambnega mehanizma, ki deluje zaviralno na razmnoževanje mikrobov. Vendar pa je prenašanje vročine tudi pri otrocih, tako kot pri odraslih, lahko zelo različno, dodaja Rusova. Če otrok visoko temperaturo dobro prenaša, se z zniževanjem lahko nekoliko počaka. Pri otrocih, ki so nagnjeni k vročinskim krčem ali pa imajo srčno ali drugo bolezen, ki bi jo visoka temperatura poslabšala, pa je treba temperaturo zniževati prej. Če je otrok videti zdelan, mu lahko damo sredstvo za lajšanje bolečine ali povišano temperaturo (paracetamol) tudi že takrat, ko nima visoke vročine, ki bi jo bilo treba zniževati.

Kako izgledajo vročinski krči? Ali lahko povzročijo kakšno škodo pri otroku?

Vročinski krči niso nevarni, seveda če ne trajajo dalj časa. Izgledajo sicer zelo dramatično, podobno epileptičnemu napadu. Otrok postane odsoten, lahko prehodno neha dihati, pomodri in ga močno stresajo krči, nato postane ves trd. Takšnega otroka je treba ohladiti. Slečemo ga, ga potopimo ali oprhamo z mlačno vodo (ne z mrzlo, ker bi bil to prehud šok!), lahko pa ga tudi ovijemo v mokro krpo. Takoj mu je treba dati tudi svečko paracetamola. Pri tem je pomemben tudi položaj otroka, v katerem leži: ne na hrbtu, najbolje na boku.

Kdaj iti k zdravniku v primeru temperature?

Če je temperatura višja od 39 °C in otrok izgleda prizadet in nam temperature ne uspe zbiti, je treba nujno k zdravniku, pa tudi takrat, ko temperatura nad 38 °C traja več dni skupaj ali v primeru, ko je vročina že padla in je potem ponovno narasla. Na pregled je treba tudi takrat, ko je temperatura zelo nizka, okoli 35 °C in je otrok zdelan, pretirano zaspan, ima hladno, potno kožo. Takšna temperatura lahko nastopi zaradi sepse – zastrupitve krvi.

Tudi temperatura v prostoru, kjer je otrok z vročino, naj ne bi bila previsoka, okoli 20 °C. Kar so včasih učili, da se mora otroka dobro pokriti, da se prepoti, ni primerno. Boln otrok z vročino naj bo čim manj oblečen, pokrit naj bo le s kakšno rjuho, da se ne pregreje.

Uporaba antibiotikov

Uporaba antibiotika naj bo vedno utemeljena, glede na značilno klinično sliko, na osnovi pregleda krvi ali brisa žrela. Tudi vnetja ušes so na primer lahko virusnega izvora – v kar 30 odstotkih je tako. Poleg tega bolečine v ušesu lahko povzroča tudi pritisk tekočine, ki se nabira v srednjem ušesu ali vnetje sluhovoda.

Ali zdravnik lahko vidi, ko pogleda v uho, da gre za bakterijsko okužbo?

»V določenih primerih zdravnik na podlagi pregleda ušesa res lahko reče, da gre za bakterijsko okužbo. Vedno pa ni tako in infektologi svetujejo, naj se v tem primeru počaka s predpisovanjem antibiotikov in naj se otroka naroči na ponovni pregled čez tri dni. Če se stanje medtem poslabša, naj starši otroka seveda pripeljejo prej. Medtem pa naj otroku grejejo uho in mu dajo sredstvo proti bolečinam. Nekateri sicer trdijo, da se je po tem, ko smo začeli odlašati z antibiotiki v primeru vnetja ušes, povišalo število hujših zapletov, ko se vnetje razširi na kost ali možgane, kar pa je še vedno dokaj redko. Nesporno pa je dejstvo, da so zaradi nekritične uporabe antibiotikov številne bakterije postale neobčutljive.«

V večini primerov se vnetje srednjega ušesa pojavi kot zaplet prehlada. »Priporočam intenzivno izpiranje nosu s fiziološko tekočino, in to v pokončnem položaju. Tekočine naj bi bilo vsaj 5–10 ml v vsako nosnico. Le tako lahko izperemo gnoj, ki je gojišče za bakterije.« Po drugem letu je priporočljivo, da se otrok nauči pravilno pihati skozi nos. Pihanje naj ne bo premočno, da gnoja ne potisnemo iz žrela v srednje uho preko Evstahijevih cevk.

April, 2011