O škodljivosti najrazličnejših sevanj se v zadnjih letih precej govori, predvsem v povezavi z elektromagnetnimi sevanji, ki jih oddajajo sodobne tehnološke naprave, gospodinjski aparati, občasno pa se pojavljajo tudi polemike in predvsem odpori ob graditvi baznih postaj v bližini bivališč, šol in zdravstvenih ustanov. Večkrat pa je izpostavljeno tudi sevanje električnih daljnovodov in transformatorskih postaj.

Avtor: Maja Korošak; doc. dr. Peter Gajšek

Za veliko trditev, ki svarijo pred sevanjem, bi lahko rekli, da so tudi zavajajoče. Predvsem pa ne pripomorejo k smiselnemu odločanju glede uporabe določenih izdelkov nove tehnologije. Kadar smo preplavljeni z informacijami glede škodljivosti nečesa, kar je v splošni rabi in na trgu prosto dostopno, ljudje običajno zamahnemo z roko in ne upoštevamo niti tistih, ki so morda na mestu.

Nove tehnologije se razvijajo tako hitro, da jim je z resnimi znanstvenimi raziskavami težko slediti. »Raziskave so vedno korak zadaj, saj se raziskovanje lahko začne šele, ko je tehnologija že razvita in postavljena na police trgovin. Poleg tega pa so za odkrivanje zelo kompleksnih in dostikrat ne zelo izrazitih vplivov na zdravje potrebne dolgoletne analize in zdravje ljudi, ki te tehnologije uporabljajo, je treba spremljati v daljšem časovnem obdobju,« je povedal doc. dr. Peter Gajšek z Inštituta za neionizirna sevanja. Previdnost je torej potrebna, panika pa odveč.

Previdnost je potrebna predvsem pri otrocih in mladostnikih. Iz preprostega razloga, ker so in bodo vplivu sevanj, ki ga povzročajo izdelki nove tehnologije, tekom svojega življenja izpostavljeni neprimerno dalj časa kot nekdo, ki jih je začel uporabljati v svoji odrasli dobi. Poleg tega je otroško telo in telo mladostnika v procesu rasti in dozorevanja in zato bi lahko določena sevanja, ki odraslim ne škodijo, nanje vplivala negativno. Izpostavljenost manjšega otroškega telesa elektromagnetnemu sevanju je tudi drugačna, kot je pri odraslem.

Na Inštitutu za neionizirna sevanja so že lani izdali brošuro Otroci in EMS. Doc. dr. Petru Gajšku smo zato postavili nekaj konkretnih vprašanj, ki se nanašajo na nevarnosti različnih sevanj za otroke, kako se jim izogniti ter kolikšna mera previdnosti je pri tem potrebna.

Kaj so pokazale raziskave o škodljivem vplivu sevanja mobilnikov na otroke? Koliko je otrok v starosti od 6. do 15. leta sploh lahko brez škode izpostavljen tovrstnemu sevanju? Kakšne so dovoljene mejne vrednosti?

Obstajajo študije, ki so raziskovale vpliv EMS pri dolgotrajni, večletni izpostavljenosti. Te študije so bile prvenstveno usmerjenje v raziskovanje magnetnega polja omrežne frekvence (50 Hz) in uporabo mobilnih telefonov. Nekatere študije so pokazale povečano tveganje za nastanek nekaterih vrst raka, druge pa tovrstnega povečanja niso zaznale. Precej pogosto se v različnih študijah pojavlja izsledek, da lahko 24-urna povprečna vrednost magnetnega polja, večja od 0,4 µT, podvoji tveganje za nastanek otroške levkemije. Poleg tega obstajajo študije, ki nakazujejo na nekoliko večje tveganje za nastanek možganskih tumorjev pri pogostih uporabnikih mobilnih telefonov, predvsem pri daljši uporabi.

Povezavo med izpostavljenostjo izmeničnemu magnetnemu polju omrežne frekvence in otroško levkemijo so raziskovalci prvič obravnavali konec sedemdesetih let dvajsetega stoletja. Od takrat so številne druge raziskave prav tako nakazale podobno povezavo ob primerljivih izpostavljenostih. Študije kažejo na povečanje tveganja za otroško levkemijo za faktor od 1,4 do 2 pri otrocih, ki so bili v 24-urnem povprečju izpostavljeni nad 0,3 µT oziroma 0,4 µT. Te vrednosti so bistveno nižje od mednarodnih priporočil ICNIRP iz leta 2010 (pri tej frekvenci določajo mejno vrednosti 200 µT), ter tudi od strožje slovenske zakonodaje (slovenska uredba določa mejno vrednost 10 µT). Povečanje tveganja za okoli 50 do 100 % je sicer veliko, vendar je pomembno dejstvo, da je levkemija izredno redka bolezen, pa tudi bivališča, v katerih je 24-urna povprečna vrednost gostote magnetnega pretoka večja od 0,4 µT, so redka (ocenjeno je, da je izpostavljenih manj kot 1 % otrok). Poleg tega kljub številnim poskusom na živalih in celicah ni bil odkrit in potrjen noben znanstveno utemeljen mehanizem, ki bi lahko pojasnil takšno povezavo med magnetnim poljem in rakom.

Na podlagi navedenih dejstev in glede na to, da kljub številnim študijam morda obstajajo tudi drugi dejavniki tveganja, ki jih dosedanje študije niso upoštevale (kot npr. električno polje ali pa kak drug dejavnik, ki se pojavlja v bližini daljnovodov), je Mednarodna komisija za raziskave raka (IARC) uvrstila magnetno polje s frekvenco 50 Hz v kategorijo 2B možnih kancerogenih dejavnikov. To so tisti dejavniki, pri katerih epidemiološke študije nakazujejo na možno povezavo z rakom, niso pa rezultati potrjeni s poskusi na celicah ali živalih. Za ilustracijo naj navedemo, da je v isti skupini tudi kava, medtem ko v skupino 1, kamor uvrščamo dokazano kancerogene dejavnike, sodijo alkohol, cigaretni dim in UV-sevanja, tako naravna (sonce) kot umetna (solariji).

Najstniki preživijo veliko časa pred računalniškimi zasloni. Koliko časa (na dan) je lahko nekdo izpostavljen takšnemu sevanju, ne da bi to škodilo njegovemu zdravju?

Računalniški zasloni s katodno cevjo so vir pomembnih sevanj. Vendar pa le-te skoraj niso več v uporabi. Novi prikazovalniki (LCD, LED, plazma) pa so vir elektromagnetnih sevanj zelo nizkih jakosti, ki na oddaljenosti nad 30 cm dosegajo vrednosti splošnega onesnaženja okolja z EMS. Glede uporabe novih prikazovalnikov ni omejitev.

 Na trgu obstajajo različne elektronske varuške. Katere so priporočljive za uporabo in pod kakšnimi pogoji?

Prenosne varuške uporabljajo za delovanje različne frekvence in sisteme. Med drugim delujejo na območju nekaj 100 MHz, na sistemu DECT ter na frekvenci 2,45 GHz, torej podobno kot brezžični usmerjevalniki in npr. mikrovalovne pečice. Izdelki različnih proizvajalcev se razlikujejo med seboj (oddajne moči 10 do celo 500 mW). V vseh primerih pa jih je priporočljivo namestiti vsaj 1 meter stran od otroka in po možnosti kupiti napravo, ki ne oddaja neprestano, temveč se sproži samo, kadar zazna zvok. Naprava kljub temu deluje nemoteno, sevalna izpostavljenost otroka v njegovi najbolj občutljivi razvojni fazi pa se močno zmanjša. Strokovnjaki v okviru projekta Forum EMS (www.forum-ems.si) odsvetujejo uporabo takih varušk iz preventivnih razlogov.

Obstajajo ocene glede škodljivosti sevanj posameznih naprav in mejne vrednosti sevanja, ki naj bi ga človek sprejel. Skupno sevanje vseh naprav, ki smo mu izpostavljeni, pa čeprav so sicer posamično v dovoljenih mejah, pa je verjetno višje kot bi bilo dovoljeno oz. priporočeno?  

Konkretnih podatkov za kumulativne sevalne obremenitve ni na voljo. Lahko govorimo o sevanjih v posameznih frekvenčnih področjih. Dejstvo je, da se jakosti neionizirnih sevanj, ki smo jim dnevno izpostavljeni, naraščajo. Pri tem bi lahko izpostavil mobilni telefon, uporabo nekaterih gospodinjskih naprav (indukcijsko kuhališče, fen, brivnik) in seveda UV-sevanje zaradi sonca ob jasnem vremenu, ko je UV-indeks nad 10.

Nekoč je veljalo, da je gibanje na soncu otrokom ne more prinesti nič drugega kot zdravje, danes je nekoliko drugače …

Lahko rečem, da se trendi glede zadrževanja na soncu v zadnjih desetletjih niso spremenili. Pretirano izpostavljanje soncu pa je lahko nevarno, saj UV-sevanje povzroča poškodbe kože in oči (poškodbe očesne roženice in siva mrena), oslabi imunski sistem in poveča nevarnost za nastanek kožnega raka. Najbolj ogroženi so dojenčki, otroci ter  osebe, ki imajo številna pigmentna znamenja po koži, in tisti, ki so svetlih las in polti (tip kože 1) ali imajo v družini primere kožnega raka. Potrebna je velika mera previdnosti ter upoštevanja ukrepov za varno sončenje.

Kaj so pravzaprav elektromagnetna sevanja?

Ustvarjajo jih električno nabiti delci, ki mirujejo, se gibljejo ali nihajo z določeno frekvenco. Lahko so naravna, na primer svetloba, toplotno sevanje, nevihtne strele ali pa zemeljsko magnetno polje. Običajno pa izraz elektromagnetno sevanje uporabljamo v povezavi s tistimi, ki jih je umetno povzročil človek. Vir nizkofrekvenčnega sevanja so tako običajno električne napeljave, daljnovodi, transformatorji in transformatorske postaje. Med napravami, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu, so sesalniki, sušilci za lase, brivniki, električni vrtalniki, ti delujejo na frekvenci 50 Hz. Indukcijska kuhališča, ki jih čedalje raje uporabljamo, pa pri nepravilni uporabi dosegajo frekvence tudi do 100 kHz. Visokofrekvenčna sevanja pa oddajajo radijski oddajniki, GSM- in UMTS-mobilniki, bazne postaje za mobilno telefonijo, mikrovalovne pečice in brezžični mrežni vmesniki (WiFi) s frekvenco 2,45 GHz.

Veliko uporabnih informacij o neionizirnih elektromagnetnih sevanjih in njihovih možnih vplivih na zdravje, ki temeljijo na nepristranskih in strokovno podprtih raziskavah, lahko najdete na spletnih straneh:

• Inštituta za neionizirna sevanja inis.si
• Projekta Forum EMS forum-ems.si

Na tej spletni strani lahko preverite tudi, koliko sevanja oddaja mobilnik, ki ga uporabljate ali nameravate kupiti.