Klopi. Kljub svoji majhnosti sejejo med ljudmi velik strah. Dobra novica je, da če malega krvosesa pravočasno odkrijemo in odstranimo, občutno zmanjšamo možnost okužbe. Katere bolezni prenašajo klopi, kako se prenašajo okužbe in kako klopa sploh pravilno odstranimo, nam je zaupal prof. dr. Franc Strle, dr. med., predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ki je velik del svojega strokovnega delovanja posvetil raziskovanju lymske borelioze.

Avtor: Anja Kuhar

Zakaj so klopi človeku potencialno nevarni?

Klopi prenašajo povzročitelje nekaterih bolezni, pri nas so to tri bolezni: lymska borelioza, klopni meningoencefalitis (KME) in humana granulocitna anaplazmoza. Delež klopov s povzročitelji teh bolezni je zelo različen. V nekaterih predelih je več kot polovica klopov okužena s povzročiteljicami lymske borelioze, bakterijami borelijami.

KME pa povzroča virus in v tem primeru je delež okuženih klopov veliko manjši, okrog pol odstotka vseh pregledanih klopov. Za povzročitelje humane granulocitne anaplazmoze so deleži različni, saj gre za več vrst bakterij in je ocena težja, okuženost pa je 1–10 %.

Zakaj je treba klopa čim hitreje odstraniti?

Za prečevanje lymske borelioze, proti kateri nimamo cepiva, moramo ukrepati hitro, saj do prenosa bakterij s klopa na človeka ne pride takoj, temveč obstaja latentno obdobje, ki ga ocenjujemo na prvih 24 ur po vbodu klopa. Če klopa v tem obdobju odstranimo, tudi če je okužen, do prenosa ne pride.

Klopi se hranijo enkrat v vsaki razvojni stopnji, razen v fazi jajčec, stopnje pa so larve, nato nimfe in končno odrasli klopi. Klopi so zelo potrpežljivi in vztrajni, ko dobijo gostitelja, pa ga izkoristijo in se nahranijo v celoti. Hranijo se 3–7 dni, potem odpadejo in se zarijejo v listje, v naslednji sezoni pa se, če imajo srečo, prelevijo v višjo razvojno obliko.

Naj ponazorim, kako pride do okužbe: če se klop hrani na miši, ki je okužena z borelijami, se okuži tako, da so bakterije prisotne na celotnem klopu. V naslednji sezoni se klop pojavi v višji razvojni obliki in išče novega gostitelja, le da so tokrat borelije pripete le na klopovo črevesno steno, od koder se odcepijo in razsejejo po klopu, pridejo v slinavke in šele takrat lahko pride do okužbe, ta proces pa se ne zgodi takoj.

Podatki kažejo, da v prvih 24 urah redko pride do prenosa, kar velja za varnostni čas, v katerem klopa odstranimo.

Na splošno drži, da tudi če je klop okužen, do okužbe ne bo prišlo, je pa teoretično možno odstopanje v določenih primerih. Če se klop prisesa miši npr. na taco in ga ta začuti, ga bo, če ga bo dosegla, odstranila. Tak klop ne bo do konca nahranjen in bo iskal novega gostitelja, bo pa hkrati okužen v celoti, tako da v tem primeru lahko pride do prenosa razmeroma hitro. Neka švicarska študija je pokazala, da je takih delno nahranjenih klopov okrog 13 %.

Pri KME pa se virusi nahajajo v slinavkah in tu ni varnostnega intervala, zato hitreje prihaja do prenosa, imamo pa na voljo preventivno cepivo. Za lymsko boreliozo nimamo cepiva, imamo pa dobra zdravila, le prepoznati jo je treba in pravilno ukrepati.

Kakšen je priporočen postopek odstranjevanja klopov?

Klopa pravilno odstranimo s pinceto, s katero ga primemo čim bližje koži ter ga previdno izvlečemo. Če bomo to naredili sunkovito, je več verjetnosti, da bo del klopa ostal v koži. Klopov rilček ima obliko nekakšne ‘smrekice’ z izrastki in ko ga želimo izvleči, izrastki to otežijo. Če rilček ostane v koži, ga poskušamo odstraniti s pomočjo igle. Če nismo uspešni, počakamo do naslednjega dneva, ko gre lahko sam od sebe iz kože ali pa spet poskusimo z iglo.

Zasledila sem opozorila, da je v primeru, če del klopa do naslednjega dneva ostane v koži, možnost okužbe večja. Ali to drži?

Ne, s stališča možnosti prenosa okužbe to ni nevarno.

Ljudje klope odstranjujejo na več različnih načinov, npr. z oljem, s slino, kako na to gleda stroka?

Med ljudmi krožijo različice, da se vrti klopa v smeri urinega kazalca ali pa v nasprotni smeri, da se na klopa kane kapljico olja ali sline, … Vsi ti postopki so uspešni takrat, ko so klopi prisesani kratek čas in niso še globoko v koži – takrat gre klop zlahka ali skoraj sam od sebe iz kože. Če pa je klop prisesan dlje časa, ne bomo s tem naredili ničesar in ga bomo s pinceto še celo težje odstranili, ker bo spolzek.

Ali se s takimi postopki poveča možnost za prenos povzročiteljev bolezni s klopa v telo?

Nekateri mislijo, da predstavljajo taki postopki »stres« za klopa in da se, če je klop okužen, zato poveča možnost prenosa. Do takega prenosa bi lahko prišlo kvečjemu, če bi klop bruhal ali če bi prišlo do defekacije v kožo, vendar se bakterije in virusi, ki so prisotni v našem prostoru, ne prenašajo na ta način, pač pa preko slinavk, tako da pri nas tovrstnega prenosa ni.

Ali vi tovrstno odstranjevanje odsvetujete?

Ne, s takšnim odstranjevanjem ni nič narobe, seveda lahko ljudje poskusijo, ampak pravilen in najbolj splošno priporočljiv način odstranjevanja je s pinceto. Klopa naj bi si odstranil vsak sam, to ni stvar, zaradi katere bi bil potreben obisk zdravnika ali pa kirurški poseg.

Kolikokrat v življenju povprečno človek dobi klopa?

To je zelo relativno, odvisno je od načina življenja, torej od izpostavljenosti, ter še marsičesa drugega, individualne razlike so velike. Pred 20 leti smo delali raziskave v sodelovanju z gozdarskimi delavci, ki so opravljali enako delo, enako dolgo časa so bili izpostavljeni, oblečeni so bili v enake delovne obleke; nekateri so dobili 50–100 klopov letno, drugi pa nobenega. Čeprav se nekateri držijo preventivnih ukrepov in uporabljajo repelente, kljub temu dobijo klopa.

Od česa je odvisno, ali te imajo klopi »radi«?

Očitno klope nekaj privlači, to ni natančno pojasnjeno, obstajajo pa razne teorije. Lahko so to vonjave, lahko je izločanje ogljikovega dioksida iz kože, kar naj bi klope privlačilo, saj so nekatere pasti za klope narejene na tem načelu …

Zanimivosti:

– Celotna Slovenija je endemično področje za lymsko boreliozo.

– Tudi za KME je endemičen večji del Slovenije, bolezni je malo le na nekaterih delih Dolenjske in ob morju.

– Pred 20 leti je veljalo, da na Primorskem KME ne obstaja, v zadnjih 5–7 letih pa se je pojavilo več primerov okužb s KME. Natančen vzrok ni znan, dejstvo pa je, da se okužbe širijo tudi po drugih delih Evrope.

– Klope najdemo na višini do približno 1–1,5 metra, največkrat pa se nahajajo pri tleh. Kam se nam prisesajo, je odvisno od našega obnašanja. Če ležimo na tleh, se lahko klop sprehodi kamorkoli in najde del, ki se mu zdi primeren. Če pa se sprehajamo, pa se bo verjetno prisesal na spodnji del telesa.

– Pri odraslih se izjemno redko zgodi, da bi bili klopi prisesani na obraz, lasišče ali vrat, pri otrocih pa, morda prav zaradi prej navedenega razloga, to ni taka redkost.