Bolezni infekcijske mononukleoze smo izpostavljeni vsi. Simptomi podobni angini z nekaterimi dodatnimi znaki ponavadi minejo v nekaj tednih. Seveda, če upoštevate nasvete zdravnikov in po izbruhu bolezni počivate, v dobrobit bližnji pa se izogibate tudi kontaktnim športom in drugim tesnim stikom s svojci. Ne podcenjujte bolezni, ta je namreč lahko tudi vzrok za sindrom kronične utrujenosti, lahko pa povzroči tudi vnetje jeter, pok vranice, obstrukcijo dihal.

Pri razumevanju te bolezni nam je pomagal specialist infektolog, konzultant, dr. med. mag. Branko Šibanc.

Kako prepoznamo infekcijsko mononukleazo?

Zvišana telesna temperatura, glavobol, utrujenost, boleče žrelo, povečane bezgavke po telesu, bolečine v mišicah, trebuhu, kašelj … vse to so znaki, podobni navadni angini, pa vendar lahko nakazujejo tudi na začetek infekcijske mononukleoze. Angina je vnetje grla. Pri infekcijski mononukleozi gre za podobne spremembe na grlu, le da so obloge sivorumenkaste, z loparčkom pa jih ne moremo obrisati. Poleg tega so bezgavke za razliko od angine lahko povečane ne samo na vratu, temveč povsod. Med simptomi infekcijske mononukeloze so lahko tudi zlatenica, izpuščaji, vnetje jeter in povečana vranica.

Kako diagnosticiramo infekcijsko mononukleozo?

Da bi prišli do natančne diagnoze, morajo zdravniki pri bolniku narediti kompletno krvno sliko, jetrne in serološke teste. Za infekcijsko mononukleozo je značilno, da je število levkocitov močno zvišano, prisotni pa so tudi atipični limfociti. Jetrni testi so povišani. Pri bakterijski angini je število levkocitov prav tako povišano, atipičnih celic pa tukaj ni, prav tako so normalni tudi jetrni testi.

Infekcijska monokuleoza ali bolezen poljuba

Bolezen povzroča Epstein-Barr virus (EBV), ki spada med gamaherpesviruse. Do prenosa okužbe z okužene osebe lahko pride ob tesnem stiku med dvema, na primer do izmenjave sline oziroma lepše rečeno, poljubljanja. Zato bolezen včasih poimenujemo tudi »bolezen poljubljanja«. Bolezen pa lahko dobimo tudi prek krvi, semenske tekočine ter epitelijskih celic materničnega vratu. Na vprašanje, ali bomo sto odstotno zboleli, če se bomo poljubljali z okuženo osebo, je težko odgovoriti, takih študij namreč ni. Vemo pa, da lahko bolnik izloča virus še leto in pol po končani bolezni.

Pri kateri starosti se lahko okužimo z infekcijsko mononukleozo?

Čas prvotne okužbe z mononukleozo je močno vezan na socialno – ekonomske okoliščine, v katerih prebivalstvo živi. V deželah v razvoju se primarna okužba s tem virusom pojavi že v zgodnjem otroštvu, tako da so do šestega leta otroci že sto odstotno prekuženi. V okoljih z večjo higieno in socialnim standardom pa se z virusom srečajo pozneje, po navadi med 15 in 24 letom. V ZDA in Veliki Britaniji je do šestega leta starosti prekuženih 50 odstotkov otrok.

Kako mononukleoza poteka pri otrocih?

Bolezen je pogosta tudi pri predšolskih in šolskih otrocih, zaradi časovno dolgega trajanja bolezni, pa staršem povzroča veliko skrbi. Simptomi okužbe pri otrocih se kažejo podobno kot pri odraslih, so pa mlajši otroci bolj dovzetni za atipične znake. Otroci postanejo utrujeni, njihova telesna temperatura je povišana, zaznamo tudi bolečine v grlu in povečanje limfnih kanalov. Običajno povišana telesna temperatura ob mononukleozi vztraja od 7 do 10 dni, ko pa začne vpadati, postopoma izginjajo tudi preostali simptomi. V približno treh tednih se zmanjša velikost limfnih kanalov, medtem ko se jetra, vranica in limfne žleze  po mesecu in pol vrnejo v prvotno velikost.

Kako poteka zdravljenje bolezni poljuba?

Infekcijska mononukleoza običajno spontano mine. Potreben je le dvo – do tritedenski počitek, morda kako sredstvo za zniževanje temperature, ob zapletih se uporabljajo kortikosteroidi. Dr. Branko Šibanc razlaga: »Glavnina bolezenskih znakov izgine v treh tednih, le utrujenost lahko traja nekoliko dlje. Povečane bezgavke se manjšajo postopoma. Posebno pozornost namenjamo povečani vranici. Dokler je povečana, ne priporočamo fizičnih naporov. Še približno štiri tedne po pojavu prvih simptomov ne priporočamo kontaktnih športnih aktivnosti zaradi nevarnosti poškodbe. Pride lahko namreč do poka vranice in obstaja možnost notranje izkrvavitve.«

Zdravniki svetujejo, naj okuženi jedo lahko prekuhano hrano, pripravljeno na rastlinskih maščobah. Obolelim, ki težko požirajo, naj svojci hrano sesekljajo in spasirajo. Obenem pa je potrebno, da bolnik uživa veliko tekočine. Ta večkrat slišani nasvet je treba upoštevati, saj se ob povišani telesni temperaturi tekočina v večji meri izgubi. Posluh: v tem primeru alkohol ne sodi med tekočino, zato se mu izognite.

Kakšni so mogoči zapleti pri okužbi z infekcijsko mononukleozo?

Kot pri vseh boleznih, so tudi pri tej možni posamični zapleti. Mednje uvrščamo nezmožnost hidracije prek ust, bolečine pri požiranju in v trebuhu. Pogosto bolezen lahko prispeva tudi k blažjemu vnetju jeter, hepatitisu, ki pa hitro in v celoti izzveni.

Med redke resnejše zaplete sodi obstrukcija dihalnih poti. To pomeni, da se dihalne poti zožijo in je pretok zraka oviran.

Eden redkih resnejših zapletov je tudi pok vranice, ki pa se pojavi pri le 0,1-0,5% bolnikov. Tovrstni zaplet lahko ogrozi življenje. Kako posumimo na pok? Če se pojavi bolečina v trebuhu, po navadi lokalizirana v zgornjem kvadrantu trebuha, je čas za alarm.

Redkeje se pojavijo tudi nevrološki zapleti, pa óni na srcu ter hematološki. Po navadi se vse dobro razplete, bolj ogroženi so bolniki z okvarjenim imunskim sistemom.

Kako je mononukleoza povezana z utrujenostjo?

Sindrom kronične utrujenosti je trajna ali ponavljajoča se utrujenost, ki s počitkom ne mine. Zaradi nje se zmanjša nivo socialne, izobraževalne, osebne, delovne aktivnosti. Zakaj jo omenjamo ravno na tem mestu? Infekcijska mononukleoza namreč prihaja v poštev kot vzrok za omenjeni sindrom. Glede na raziskavo Katza in Bena iz leta 2009 so adolescenti 6, 12 in 24 mesecev po preboleli infekcijski mononukleozi v 13%, 7% in 4% izpolnjevali kriterije za sindrom kronične utrujenosti. Stopnja pojavnosti sindroma glede na ostalo populacijo populacijo adolescentov je bila dvajsetkrat višja.

Ali Epstein-Barrovov virus za vedno ostane v telesu?

Ko se okužimo z virusom EBV, nam ta v prikriti obliki ostane v organizmu do konca življenja, prav tako kot nekateri drugi herpesvirusi. Virus se lahko ponovno aktivira v primeru, ko pride do pomembnega padca imunske obrambe organizma.

Kako preprečiti okužbo z mononukleozo?

Seveda ne želite zboleti za infekcijsko mononukleozo, sploh če je v vaši okolici okužena oseba. Da bi vam to čim bolje uspelo, dr. Šibanc svetuje: »Ko ste v stiku z obolelim, se izogibajte tesnejšim stikom z njim (poljubi, spolni odnosi), uporabljajte svoj jedilni pribor, pijte iz svojih kozarcev, skrbno uporabljajte lastne zobne ščetke. Ker se bolezen prenaša tudi s krvjo, naj oboleli ne bi darovali krvi šest mesecev po preboleli bolezni.« Obenem zdravnik odsvetuje pogosto menjavanje spolnih partnerjev.

Kaj pa v primeru, ko smo bolezen že preboleli? Dr. Branko Šibanc priporoča, naj normalno živimo naprej, najbolje po načelih zdravega življenje, ki vključuje zdravo prehrano in dovolj gibanja. Po besedah zdravnika cepiva še ni na voljo, je pa v fazi kliničnih raziskav.

Kako pogosta je bolezen poljuba?

Glede na podatke Splošne bolnišnice Celje Oddelka za infekcijske bolezni iz leta 2009 je bilo v Sloveniji prijavljenih 655 bolnikov z infekcijsko mononukleozo. Smrtnih primerov ni bilo. Leto poprej je bilo bolnikov 641. Treba je upoštevati dejstvo, da več kot polovica obolelih zdravnika sploh ne obišče. Možno pa je tudi, da bolezen ni pravilno diagnosticirana oziroma ostane neprepoznana, zdravijo pa jo kot gnojno angino.

Ste vedeli, da  …

je virus Epstein-Barr eden izmed najbolj učinkovitih virusov, ki povzročajo celično preobrazbo?

Ste vedeli, da …

se pojavnost infekcijske mononukleoze že desetletja niti ne zmanjšuje niti ne povečuje?