Avtor: Anja Kuhar
Prvo materino mleko rumenkaste barve se imenuje kolostrum oz. mlezivo, ki se začne po kapljicah in je zaradi večje vsebnosti protiteles neprecenljive vrednosti za novorojenčka. Pet dni po porodu se spremeni v prehodno mleko, ki po približno 14 dneh preide v zrelo mleko z manj beljakovinami in več maščobami. Sestava mleka pa se spreminja tudi med samim podojem in tu lahko potegnemo vzporednico z ‘odraslim’ obrokom. Na začetku imamo juho – v dojenčkovem primeru bolj ‘vodeno’ mleko, s katerim se otrok odžeja, nato glavna jed in sladica, ki vsebuje več maščob, da otrok dobi energijo in poteši lakoto. Tudi zato je pomembno, da ob dojenju mama podoji do konca na eni strani, saj se le tako otrok nasiti.
Ko mamica rodi nedonošenčka, približno en mesec tvori t.i. prematurno mleko, ki je bogato z beljakovinami in ta višek beljakovin nedonošenček potrebuje za razvoj. Po enem mesecu prematurno mleko preide v zrelo, ker pa vsi nedonošenčki v tem času še ne dozorijo in še vedno potrebujejo višek beljakovin, po naročilu zdravnika izbrizgano materino mleko obogatimo še z beljakovinskim ojačevalcem iz kravjega mleka. O izbrizganem mleku, ki si ga mama stiska iz dojk, govorimo v primeru, ko je otrok preslaboten za dojenje ali pa sta z materjo ločena.
Do pred enim letom smo dodajali vsem nedonošenčkom enako količino beljakovin, zdaj pa imamo na voljo analizator materinega mleka. Ta nam omogoča individualno in optimalno hranjenje nedonošenčka, saj lahko z analizo mleka natančno izmerimo, koliko posameznih hranil vsebuje mleko posamezne matere. Moram pa pri tem poudariti, da z analizatorjem nikakor ne ugotavljamo, ali je materino mleko dobro ali ne, ker je samo po sebi materino mleko najboljše.
Materino mleko je za otroke najboljša hrana, prednosti dojenja z materinim mlekom pa je ogromno, tako za novorojenčka kot za mamico samo. Materino mleko otroku namreč zagotavlja idealno ravnovesje hranilnih in obrambnih snovi, saj ustreza vsem potrebam otroka. Je higiensko neoporečno, vedno na voljo ob pravem času, v pravi obliki in prave temperature ter dobro prebavljivo. Imunoglobulini v njem ščitijo otrokov imunski sistem, mleko samo nudi zaščito pred alergijami in okužbami, s sesanjem pri prsih se krepijo otrokove ustne mišice in čeljust, s čimer se izboljša razvoj govora in zobovja ipd., pa še ekološko neoporečno je, saj nima odpadne embalaže.
Na drugi strani za mamico dojenje pomeni boljšo involucijo maternice po porodu, hitrejše izgubljanje odvečne teže, pridobljene v nosečnosti, manjše tveganje za raka na prsih in jajčnikih ter osteoporozo itd. Ne smemo pozabiti, da je dojenje več kot le hranjenje otroka z zdravo hrano – je čas, ko se otrok počuti najbolj varnega, ljubljenega, poslušanega, kar utrjuje čustvene vezi med materjo in otrokom.
Če je dojenje zaradi kakršnegakoli vzroka onemogočeno, pa naj bo to zaradi slabotnosti nedonošenčka, bolne matere itd., naj se mamica odloči za prilagojeno mleko, vendar svetujemo, da se o uporabi nadomestne mlečne hrane posvetuje s strokovnim zdravstvenim osebjem. Pri izbiri mlečne hrane naj se pozanima o prednostih določenih izdelkov, saj niso vse mlečne formule enake.
Moje mnenje je, da vsaka vrsta proizvaja mleko za svojo vrsto, krave za teličke, ljudje za dojenčke. Kravje mleko ima neprimerno sestavo hranil, poleg tega pa povzroča izgubo krvi v prebavilih, je alergen in pogosto vsebuje mikroorganizme. Vsebuje predvsem veliko soli in beljakovin, ki jih mora otrokov organizem predelati in izločiti, kar pa lahko vpliva na delovanje ledvic. Kravje mleko odsvetujemo, še posebej na začetku dojenja, strokovnjaki ga svetujejo šele po prvem dopolnjenem letu starosti.