Prekomerna telesna teža je pogosta težava oziroma kar bolezen današnjega časa. Težave, povezane z njo, pa tudi želja po lepšem videzu mnoge spodbudi, da začnejo hujšati.

Za uspešen izid je potrebna sprememba življenjskega sloga ter prehranjevalnih navad. Pot do cilja je pogosto težka in zahtevna, vendar je nagrada velika: manj bolečin v sklepih, zmanjšano tveganje za srčno-žilne bolezni ter lepši videz. Vendar pa po intenzivnem hujšanju, še posebej ob izgubi velikega števila kilogramov, ostane ohlapna koža. Težava pa ni samo v videzu. Pogosto se pojavi draženje kože, ki je nabrana v gube. Stalna vlaga v gubah lahko povzroči vnetje kože, glivično obolenje in pojav manjših razpočnih ranic.

Koža je največji človekov organ. Sestavljena je iz podkožja, usnjice in vrhnjice. Vrhnjica (epidermis) je sestavljena iz številnih plasti živih celic, ki jih pokriva plast odmrlih celic. Žive celice se delijo in tako nadomeščajo odmrle celice. Usnjica (dermis) je čvrsta plast, ki daje koži mehansko odpornost. Pretežni del usnjice so kolagenska vlakna. V zgornjem delu so tudi elastična vlakna, med vlakni pa so krvne in limfne žile, živci in rahlo vezivo, izvodila znojnic ter središčni predeli lasnih foliklov, vključno z lojnicami. Podkožje je po prostornini najobsežnejši del kože. Tvorijo ga večji in manjši skupki maščevja, ki so sestavljeni iz maščobnih celic, žil in živcev. Te skupke obkrožajo vezivna tkiva iz dermisa. V podkožju so sekretorni deli znojnic in lasni mešički. Naloga podkožja je zaščita globlje ležečih tkiv pred pritiski in udarci ter toplotna izolacija. Maščevje, ki ga izgubimo pri hujšanju, se porablja predvsem iz podkožja.

Poskrbimo za kožo

Koža se najbolj poškoduje med samim pridobivanjem telesne teže. Največ škode koža v resnici utrpi takrat, ko se mora zaradi povečanega volumna podkožnega maščevja čezmerno raztezati in nato dalj časa nositi povečano težo. Zato je za videz kože pomembna tudi hitrost pridobivanja telesne teže. Pri zelo hitrem pridobivanju (na primer med nosečnostjo) je možnost nastanka strij in tanjšanja kože večja.

Ko se odločimo za hujšanje, je najpomembnejše, da je le-to postopno. Strokovnjaki za hujšanje priporočajo izgubo pol do enega kilograma tedensko. Poleg zmanjšanja kaloričnega vnosa živil je pomembno tudi gibanje, tako vaje za vzdržljivost kot tudi vaje za povečanje mišične mase. Zadostno pozornost moramo posvetiti tudi hidraciji. Pomemben je zadosten vnos tekočin, ki naj bi bil vsaj 2 litra na dan, v primeru povečane telesne aktivnosti pa še ustrezno več. Za vlaženje kože skrbimo z nanosom vlažilnih krem.

Koža se bo lažje prilagajala manjšemu obsegu telesa in okončin tudi s pomočjo različnih oblik masaže ter s postopki, ki spodbujajo cirkulacijo, na primer z izmeničnim hladno-toplim prhanjem.

Kaj pa posegi?

V pomoč pri zatezanju kože po končanem hujšanju ali pa že med njim so nam nekateri sodobni postopki, na primer radiofrekvenčni posegi. To so neinvazivni posegi, s katerimi s pomočjo radiofrekvenčne energije segrejemo globlje plasti kože. S tem spodbudimo vezivne celice, ki jih imenujemo fibroblasti, da začnejo intenzivneje tvoriti kolagenska vlakna, obenem pa dosežemo tudi zatezanje že prisotnih kolagenskih vlaken. Na ta način se vezivna vlakna v koži posredno obnovijo, posledica pa je bolj napeta in gladka koža. Postopek je primeren za vsa področja, kjer ostane ohlapna koža, na primer podbradek, stegna, trebuh, notranja stran podlahti.

Rešitev za ohlapno kožo po intenzivnem hujšanju so tudi kirurški postopki. Ti so različno intenzivni in jih s skupnim imenom imenujemo dermolipektomija, to je odstranitev kože in maščevja. Najpogostejše so korekcije na območju nadlahti, prsi, trebuha, zadnjice in stegen. Kožni rezi so skriti v že obstoječe gube, denimo na notranjo stran nadlahti, pod pazduhe, v gubi pod dojkama, v pregiba v dimljah, v gubi pod zadnjico. Brazgotine na ohlapni in razvlečeni koži so večinoma nežne, tanke ter slabo ali komajda opazne.

Preden se odločimo za bolj invazivne načine zdravljenja kože po hujšanju pa je prav, da poskrbimo za preventivo.

Marec, 2010