Avtor: Saša Vrbančič
»Vzroki preobremenitvenega sindroma v komolcu niso samo posledica igranja tenisa, ampak tudi posledica preobremenitve komolca. Ali gre za preveliko težo, ki jo želimo dvigniti oziroma premagati, lahko gre tudi za udarce sile, monotone gibe ali pa predolge statične obremenitve. Prav tako so lahko krivi krožni gibi pri čiščenju in pomivanju, mešanju malte, pleskanju in drugih ročnih aktivnostih. Tudi sodoben način življenja, ki terja od nas dolgo sedenje za računalnikom in posledično statično obremenjevanje, je lahko vzrok bolečine v komolcu,« pove gospa Poljanšek.
Znaki, ki nakazujejo morebitno diagnozo teniškega komolca, se kažejo z bolečino na zunanji strani komolca, pri vseh iztegih zapestja, ob stisku dlani in z jutranjo otrdelostjo.
Ko je bolečina še rahla, si lahko pacient pomaga sam. Priporoča se prenehanje aktivnosti, ki je privedla do tega in redno hlajenje bolečega predela. Če bolečina postane ostra, pa je potrebna fizioterapija, katere namen je predvsem umiritev vnetja.
Fizioterapevt je prava oseba, ki vam lahko omili poškodbo. Pokazal vam bo različne vaje, s katerimi pospešimo krvni obtok in s tem zdravljenje. Poškodovani sklep vam bo pravilno obvezal oz. namestil trakove, ki bodo stabilizirali komolec. Pogosta uporaba je odsvetovana, saj dobijo mišice s tem potuho.
»V začetni stopnji uporabljam krioterapijo (hlajenje z ledom), elektroterapijo (diadinator), laser, najbolj pa preide v poštev ultrazvočna terapija in kasneje terapevtske vaje. Če je vneta kita mišice extensor carpi radialis brevis, laser in ultrazvok ne pomagata, ker je kita skrita pod takim kotom. V tem primeru izvajam prečno frikcijsko masažo omenjene kite. Raziskave so pokazale, da imajo zelo podobne simptome tudi mišično-prožilne točke v mišici anconeus, ki se sprožijo pri zadnjih stopinjah iztegnitve komolca. V tem primeru delamo ročno tehniko mišično-prožilnih točk (angl. trigger point). Vsekakor vedno testiram tudi to mišico. V zadnjem času je pri omenjeni problematiki uspešna tudi TeCaR terapija, pri kateri prihaja do hitrejše regeneracije. Ko se vnetje umiri, pokažemo vaje za raztezanje in vaje za krepitev, ki pomagajo, da se tudi pri kasnejših obremenitvah vnetje ne ponavlja,« pojasni fizioterapijo gospa Poljanšek.
»Če čakamo, da bolečina izzveni sama od sebe, tega verjetno ne bomo dočakali in se vnetje lahko podaljša na mesece. Takrat je uspešnost fizioterapije vprašljiva. V poštev pridejo zdravniki ortopedi, ki se odločijo za zdravljenje s kortizonom, imobilizacijo komolca ali v zadnji stopnji celo za operativni poseg,« še doda Nežka Poljanšek.
Obisk pri zdravniku je nujen tudi v primeru deformacije komolca, če ga ne moremo premikati in če se pojavi oteklina, rdečina ali zvišana telesna temperatura. Zdravnik bo edina prava oseba tudi v primeru, če gre za revmatsko obolenje.
Komolec je zapleten sklep, v katerem se stikajo tri kosti, in sicer nadlahtnica, podlahtnica in koželjnica. Njegovo upogibanje omogočajo nadlahtnična in dvoglava nadlahtnična mišica ter nadlahtnično-koželjnična mišica, iztegovanje pa triglava nadlahtnična mišica. Vse mišice so preko kit povezane s kostmi.
Teniški komolec nastane zaradi ponavljajočih se gibov, ki se pojavljajo pri tenisu predvsem pri bekhend udarcu. V takih primerih se na zunanji strani komolca pojavi vnetje in otrdelost pri narastišču mišic iztegovalk zapestja na lateralni epikondil. Kita postaja otrdela, v njej pa se pojavijo mikrorazpoke, ki povzročajo
Vzroki za nastanek poškodbe so različni. Nepravilna tehnika udarca je najpogostejši vzrok, ni pa edini. Številni profesionalni igralci se srečujejo s temi težavami, pri njih je vzrok v izjemno visokem številu ponovitev udarcev. Če je bilo ogrevanje preslabo in bolečina prisotna že med njim, če smo mišice slabo raztezali ali smo slabo fizično pripravljeni, potem so možnosti za nastanek poškodbe precejšnje. Lahko so oslabele tudi mišice podlahti. Pravzaprav vse oslabele mišice pripeljejo do slabše stabilnih sklepov, kar spet pripelje do večje možnosti za poškodbe.