Med najpogostejše alergijske kožne bolezni spadajo alergijski kontaktni dermatitis, atopijski dermatitis, urtikarija in angioedem. Alergija je neustrezen odgovor imunskega sistema na snovi, ki so sicer neškodljive in jih večina ljudi prenaša brez težav. Alergijska reakcija kože je odvisna od alergena. Potrebna je predhodna senzibilizacija bolnika, pri čemer se pojavi pretiran odziv imunskega sistema na to snov. Značilno je, da gre večkrat za reakcije na neškodljive snovi, ki smo jim vsakodnevno izpostavljeni, senzibilizirajo pa se le nekateri posamezniki, ki imajo genetske pogoje.

Urtikarija

Urtikarija je pogosta alergijska kožna bolezen, ki jo povzročajo različni mehanizmi. Pogosto se uporablja izraz koprivnica, saj so izpuščaji podobni kot po stiku s koprivo. Urtike (koprivke) hitro nastanejo, nato izginejo in se ponovno pojavijo na drugih mestih. Spremlja jih hudo srbenje. Včasih bolezen spremljajo tudi naslednji simptomi: slabost, bruhanje, driska, zvišana telesna temperatura. O akutni urtikariji govorimo, kadar pojavljanje urtik traja manj kot šest tednov. Če težave trajajo več kot šest tednov, morda celo nekaj mesecev ali let, gre za kronično urtikarijo.

Vzrok za nastanek akutne urtikarije je najpogosteje okužba zgornjih dihal ali prebavil. Redkeje jo povzročijo zdravila, npr. antibiotiki in analgetiki. Zelo redko nastane zaradi alergije na živila (po uživanju mleka, jajčnega beljaka, morske hrane, sadja, zelenjave, arašidov). Nastane lahko po pikih žuželk ter zaradi inhalacijskih alergenov (pršice, plesni, pelodi trav, dreves).

Pri kronični urtikariji pogosto ne najdemo vzroka. Možni povzročitelji so maligne, avtoimunske in endokrine bolezni, okužbe. Obstaja posebna skupina fizikalnih urtikarij, ki nastanejo na mestih fizikalnega draženja kože. Pojavljanje urtik (koprivk) lahko sprožijo drgnjenje kože, izpostavljenost UV-sevanju, mraz, vročina, pritisk, znojenje in celo vibracije.

Mnogokrat pa vzroka za urtikarijo ne najdemo. Za zdravljenje bolezni je bistvenega pomena odkritje vzročnega dejavnika. Uporabljamo kožne vbodne in provokacijske teste. Določamo tudi količine celokupnih in specifičnih IgE. Simptomatsko zdravljenje predstavljajo antihistaminiki ter pri hujših oblikah kortikosteroidi. Bolnik se mora nekaj časa držati predpisane diete.

Angioedem

Angioedem je posebna oblika urtikarije. Pogosto sta pri istem bolniku prisotna angioedem in urtikarija, povzročena z istim dejavnikom. Koža oteka ne mestih, kjer je pod njo rahlo vezivo, predvsem na obrazu, ustnicah in vekah. Sluznica oteka tudi v ustni votlini in grlu. Slednje je izredno nevarno, saj lahko pride do zadušitve. Zdravljenje je enako kot pri urtikariji, le da je tu vedno nujno sistemsko zdravljenje s kortikosteroidi.

Atopijski dermatitis

Atopijski dermatitis postaja v razvitem svetu vedno bolj pogosta kronična vnetna kožna bolezen. Je ena najpogostejših bolezni kože, ki se pojavlja v vseh starostnih obdobjih, največkrat v otroštvu. Ocenjujejo, da za atopijskim dermatitisom oboli približno 2 % prebivalstva. V razvitih državah je obolevnost otrok, mlajših od pet let, 10- do 15-odstotna. V polovici primerov se bolezen pojavi v prvem letu otrokovega življenja. Okvarjeno je delovanje zaščitne kožne pregrade, posledično koža postane suha in bolj izpostavljena dražečim snovem iz okolja, alergenom in mikrobom.

Vzrok še ni dokončno pojasnjen, saj je zapleten preplet večjega števila dejavnikov. Med najpomembnejše spadajo genetska nagnjenost in dejavniki okolja. Bolezen je pogostejša pri ljudeh, ki so dedno nagnjeni k alergijam. Pogosto so v družini obolelega prisotne različne alergijske bolezni, seneni nahod, astma ali alergijsko vnetje oči. Do 80 % otrok z atopijskim dermatitisom kasneje v življenju razvijejo eno od alergijskih bolezni dihal.

Številni okoljski dejavniki poslabšujejo stanje kože. Bolniki se morajo izogibati tkaninam, kot sta volna in sintetika. Pogosto simptome na koži poslabšajo mehčalci, losjoni, detergenti. Tudi stres je zelo pomemben dejavnik. Potek bolezni je nepredvidljiv. Če gre za blažjo obliko, lahko spontano izzveni v nekaj letih, pri kronični obliki je bolezen dolgotrajna, poslabšanja in izboljšanja pa lahko trajajo celo življenje.

Bolniki imajo vse življenje suho in občutljivo kožo, vedno je prisotno nadležno srbenje. Suha koža je posledica motenega delovanja lojnic in znojnic. Bolniki se pogosto spraskajo do krvi, kar pripomore k nastanku okužb. Zaradi srbenja so pogosto psihično izčrpani. Zdravljenje atopijskega dermatitisa je dolgotrajno, zahteva izkušenost zdravnika in potrpežljivost bolnika.

Ker vzrok bolezni ni povsem pojasnjen, je največkrat mogoče le simptomatsko zdravljenje, ko lajšamo simptome bolezni. Z redno uporabo mastnih negovalnih mazil zmanjšujemo suhost kože. Za krajši čas lahko uporabljamo kortikosteroidne kreme in mazila, ki blažijo in skrajšajo obdobje vnetja. V uporabi so tudi t.i. imunomodulatorna zdravila, ki imajo manj stranskih učinkov kot kortikosteroidi. Antihistaminiki pomagajo blažiti srbenje.

Alergijski kontaktni dermatitis

Alergijski kontaktni dermatitis (AKD) je vnetna alergijska kožna bolezen, ki se pojavi po stiku kože senzibilizirane osebe po stiku z vzročno snovjo. Gre za zapoznel, pretiran odziv imunskega sistema. Do nje pride takrat, ko je koža izpostavljena snovi, na katero je postala občutljiva že ob prvem stiku z enako snovjo (senzibilizacija), imunski sistem pa pretirano reagira šele pri ponovnem stiku.

Poklicni alergijski dermatitis je pogostejši pri poklicih v frizerstvu, cvetličarstvu in industriji gume. Treba je dokazati vzročno snov, saj to omogoča priznavanje poklicne bolezni in preusmeritev v drug poklic. AKD moramo razlikovati od iritativnega kontaktnega dermatitisa, kjer gre za nealergijski odziv na zunanje dražeče dejavnike.

Lahko nastane akutno, pogosteje je bolezen subakutna ali kronična. Pri akutnem AKD nastanejo simptomi nenadoma. Na koži je najprej vidna rdečina, prisotno je srbenje. Nato nastanejo drobne papule in pri burnejšem poteku mehurčki, ki popokajo, koža se rosi. Na mestih popokanih mehurčkov nastanejo kraste. Na tej stopnji umirjanja vnetnega dogajanja se koža lahko prične luščiti. Sledi obdobje ozdravitve.

Če je koža še naprej izpostavljena ekcematogenu, lahko preide v subakutno ali kronično fazo. Vzrok so sicer neškodljive snovi, s katerimi je ob stiku večina ljudi brez vsakršnih težav. Velikokrat težave povzročajo različni kovinski predmeti (npr. nakit, zapestna ura), izdelki za osebno higieno, kozmetični izdelki, guma, cement, detergenti, usnje, umetne smole.

Pri zdravljenju je najpomembnejše, da odstranimo vzročne dejavnike. Lokalno zdravljenje je odvisno od stopnje bolezni. V akutni stopnji so najprimernejši hladni obkladki s fiziološko raztopino, v kasnejših fazah kortikosteroidne kreme in mazila. Nevtralne reme in mazila so primerni po umiritvi vnetja. Ob hudem srbenju predpisujemo sistemske antihistaminike ter pri zelo hudih primerih kortikosteroide.

Zanimivost:

Pogostost alergijskih kožnih bolezni strmo narašča. Danes ima četrtina prebivalcev alergijsko bolezen dihal ali kože. Pomembna so testiranja, na katera bolnika napotimo po prebolelih težavah, ki dajejo sliko alergij. Uporabljamo in vivo ter in vitro teste. In vivo testi se izvajajo pri bolnikih,  sem spada epikutano testiranje, kožno vbodno testiranje, provokacijsko testiranje. In vitro testi pomenijo teste v laboratoriju, kjer gre za določanje serumskih količin IgE.

Pri obeh vrstah testov sta zelo pomembni natančna, dosledna izvedba ter dobro odčitavanje rezultatov testiranja. Pri sumu, da težave nakazujejo alergijski kontaktni dermatitis, je ključna preiskava epikutano testiranje (krpično testiranje, patch test). Pri sumu na atopijo (atopija je dedna nagnjenost k alergiji zgodnjega tipa za pogoste alergene) se opravi vbodno kožno testiranje.