Ni vsak kašelj bronhitični

default image

Previdno z ljudskimi modrostmi… saj nekatere utegnejo celo škoditi, pravijo zdravniki. Če več tednov kašljamo, je nujno, da odidemo k zdravniku. Bronhitis pa lahko traja tudi en sam teden, zato kašlja ne jemljimo »z levo roko«, ampak raje ukrepajmo. Stvari, ki ste jih želeli izvedeti o vnetju sluznice bronhijev oz. bronhitisu, vam bo pojasnil dr. Stanislav Šuškovič.

Avtor: Andreja Hergula 

 

 

Zdravnik: dr. Stanislav Šuškovič, dr. med.

V intervjuju nam razlaga o: vnetju sluznice bronhijev oz. bronhitisu

Oddelek/kraj dela: prim. prof. in vodja internega strokovnega nadzora, specialist internist pulmolog v Bolnišnici Golnik

Starost: 66 let

Zdravnik sem že od leta: 1971

Pri pulmologiji me najbolj veseli: razgibano in uspešno zdravljenje bolnikov

 

Bronhitis – pod to boleznijo si predstavljam nenehno kašljanje. Kadilce večkrat slišimo, kako nenehno pokašljujejo. Nas mora zaskrbeti, če občasno zakašljamo? Kakšen je kašelj pri bronhitisu?

Bronhitis je medicinski izraz za vnetje sluznice bronhijev. Ločimo akutni in kronični bronhitis. Akutni bronhitis je večinoma povzročen z virusno okužbo sluznice dihal. Traja od enega do nekaj tednov in se kaže s suhim ali produktivnim kašljem (moker kašelj, kjer nastaja več sluzi). Če bolnik kašlja več kot šest tednov, govorimo o kroničnem kašlju. Ta za razliko od akutnega bronhitisa ni povzročen z virusi, ampak ga, zanimivo, lahko sproži vrsta heterogenih stanj ali bolezni, kot so kronično vnetje nosu, gastroezofagealni refluks (kronična bolezen prebavil), vnetje srčne ovojnice, vnetje srednjega ušesa, tujek v bronhiju ali pa pljučni rak. Pri teh boleznih ni splošnega, temveč lokalizirano vnetje bronhijev. To pomeni, da tega kašlja v mnogih primerih sploh ni povzročil bronhitis. S kroničnim bronhitisom pa so povezane naslednje bolezni: astma, kronični kadilski bronhitis, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), kronični bronhiolitis (vnetje malih dihalnih poti) ali bronhiektazije (trajne razširitve velikih dihalnih poti) z difuznim vnetjem. Bolniki pri vseh teh boleznih kronično kašljajo. Vendar navedene bolezni po naravi kašlja le stežka razločimo.

 

Verjetno pa je bronhitis še kaj več kot le kašelj. Kaj občutimo, ko nas napade to vnetje dihal?

Simptomi različnih vrst kroničnega bronhitisa oziroma bolezni, ki jih bronhitis označuje, se ne razlikujejo kaj dosti. Vseeno pa potrebujemo dodatne diagnostične postopke za njihovo razkritje. Večino navedenih bolezni – izjema je kronični kadilski bronhitis – označuje zapora bronhijev, zaradi česar te bolnike poleg kašlja muči tudi težka sapa. Ta pri KOPB počasi, skorajda nevidno, a neustavljivo napreduje. In se vsaj sprva kaže le ob telesnih naporih. Pri astmi pa je drugače, ker je zapora dihal spremenljiva. Bolniki dihajo prosto ali imajo izredno hude težave s težko sapo, še zlasti v zgodnjih jutranjih urah. Za bronhiektazije je značilno, da kašelj pogosto spremlja velika količina gnojnega izmečka.

 

Zaradi česa se dihalne poti vnamejo? Je krivo dejstvo, da kadimo, se premalo oblačimo, da imamo predispozicijo za bolezen v genih, kaj tretjega?

Akutni bronhitis je znak prehlada, saj gre za virusno okužbo dihal. KOPB, vsaj v Evropi, povzroči dolgoletno kajenje cigaret. Toda ne pri vseh kadilcih, ampak le pri tistih, ki imajo posebno genetsko podlago. Gene, ki pri kadilcih ne preprečijo razvoja KOPB, intenzivno proučujejo, a praktičnih zaključkov v smislu »Tebi kajenje ne bo povzročilo KOPB« še ni. Vendar pa kajenje sproža številne druge bolezni. Zaradi kajenja umre vsak drugi kadilec in to vsaj deset let prezgodaj. Do celovitega genetskega svetovanja smo še zelo, zelo daleč. Pri astmi pa se dihalne poti vnamejo zaradi alergijske reakcije na vdihane alergene.

 

Kakšna je razlika, če bolezen izbruhne pri malčkih ali odraslih?

Otroci imajo majhne bronhije, ki se ob virusnem bronhitisu ravno toliko dodatno zožijo, da se pojavi zapora dihal, otrokom piska v prsih in težko dihajo. Zato je pri otrocih razločevanje med virusnim bronhitisom ali poslabšanjem astme – ki je tako ali tako večinoma sprožena z virusi – toliko težje.

 

Ali »daste kaj« na ljudske modrosti? Kaj pravite na skuhan krompir, zavit v gazo, ki naj bi ga dali na prsi, segreto pivo z medom za izboljšanje bronhitisa? So te ljudske modrosti res koristne? 

Zdravniki se poslužujemo predvsem po ustaljenih znanstvenih postopkih preverjenih metod zdravljenja. Zato smo previdni do »ljudskih modrosti«, ki utegnejo tudi škoditi. Ali pa do vseh najrazličnejših metod zdravilstva. Zanje ni prav nobenih dokazov, da bi delovale bolje od placeba – lažnega zdravila. Stanejo pa precej več …

 

V kolikšni meri pomagajo zdravila? Je zdravljenje z zdravili zelo agresivno za telo?

Za akutni virusni bronhitis ni pravih zdravil. Za oblike kroničnega bronhitisa, kot so astma, KOPB ali bronhiektazije pa obstaja cela vrsta zelo učinkovitih zdravil. Ta za telo niso agresivna.

 

Kdaj morajo bolniki priti k vam v bolnišnico? Težje bolni? Kdaj govorimo o težki obliki bronhitisa? 

Odvisno. Astmatike sprejmemo, kadar je stopnja zapore dihal huda. Bolniki s KOPB so kandidati za hospitalizacijo, kadar imajo premalo kisika v krvi ali če jim popušča srce. Bolnike s bronhiektazijami sprejmemo, če zares veliko izkašljujejo, imajo premalo kisika v krvi ali če se jim pridruži pljučnica oziroma srčno popuščanje.

 

Kakšna je razlika v pojavnosti bronhitisa glede na jesensko-zimski čas in poletno-spomladanski čas?

Virusi so vzrok za večino poslabšanj vseh vrst kroničnega bronhitisa. Ker  virusi »razsajajo« v jesensko-zimskem času, imamo takrat tudi največ bolnikov.

 

Ali bronhitis na človekovem organizmu pušča kakršnekoli posledice?

Seveda. In še kako! Bronhitis, ki je vnetje bronhialne sluznice, se razširi skozi vse plasti dihal ter včasih tudi pri astmi, vselej pa pri KOPB izjemno okvari strukturo celotnih pljuč. Še več: KOPB je bolezen celotnega telesa, kar se kaže v okvari srca, propadanju telesnih mišic, osteoporozi, pogosto pa tudi v pojavu depresije.

 

Se hitro prenaša s človeka na človeka? Povejte nam, ali je higiena tudi tukaj najpomembnejša pri preprečevanju širjenja bolezni?

Akutni virusni bronhitis se, kot je znano, hitro prenaša. Ne toliko po zraku (kapljična infekcija), ampak predvsem z dotikanjem z virusi onesnaženih površin (kljuka, voziček, vrata). Virusi se oprimejo prstov, s katerimi, priznajmo, vsakdo tu in tam pobrska po nosu. In s tem v nos zanese viruse. Higiena rok je torej ključna pri preprečevanju virusnih okužb dihal.

 

Kako so povezani prehlad, gripa, vnetje sinusov, seneni nahod, alergije na cvetni prah in seveda bronhitis? Lahko rečemo, da so si v nekakšnem sorodstvenem razmerju?

To je dobro, a večplastno vprašanje. Kot smo razložili na začetku, obstaja več vrst bronhitisa. Prehlad je poglavitni razlog za poslabšanje kroničnega bronhitisa pri astmi ali KOPB. Seneni nahod ali druge vrste kroničnega rinitisa (vnetje nosne sluznice) in astma pa so pogosti »sopotniki«. Astmo uredimo tako, da poleg drugih ukrepov pomirimo kronični rinitis.

 

Nam lahko poveste, kak pozitiven primer, ko ste ozdravili težko ozdravljivega bolnika z bronhitisom? Na kak način je potekalo zdravljenje?

Astma, KOPB ali bronhiektazije, torej bolezni s kroničnim bronhitisom, so neozdravljive. Z zdravili ter drugimi ukrepi lahko življenje bolnikov s temi boleznimi sicer izrazito izboljšamo, toda ozdraviti jih še ne znamo.

 

 

Januar, 2012

REKLAMNO SPOROČILO

REKLAMNO SPOROČILO

Skip to content