Avtor: Andreja Hergula
Zdravnik: dr. Stanislav Šuškovič, dr. med.
V intervjuju nam razlaga o: vnetju sluznice bronhijev oz. bronhitisu
Oddelek/kraj dela: prim. prof. in vodja internega strokovnega nadzora, specialist internist pulmolog v Bolnišnici Golnik
Starost: 66 let
Zdravnik sem že od leta: 1971
Pri pulmologiji me najbolj veseli: razgibano in uspešno zdravljenje bolnikov
Bronhitis je medicinski izraz za vnetje sluznice bronhijev. Ločimo akutni in kronični bronhitis. Akutni bronhitis je večinoma povzročen z virusno okužbo sluznice dihal. Traja od enega do nekaj tednov in se kaže s suhim ali produktivnim kašljem (moker kašelj, kjer nastaja več sluzi). Če bolnik kašlja več kot šest tednov, govorimo o kroničnem kašlju. Ta za razliko od akutnega bronhitisa ni povzročen z virusi, ampak ga, zanimivo, lahko sproži vrsta heterogenih stanj ali bolezni, kot so kronično vnetje nosu, gastroezofagealni refluks (kronična bolezen prebavil), vnetje srčne ovojnice, vnetje srednjega ušesa, tujek v bronhiju ali pa pljučni rak. Pri teh boleznih ni splošnega, temveč lokalizirano vnetje bronhijev. To pomeni, da tega kašlja v mnogih primerih sploh ni povzročil bronhitis. S kroničnim bronhitisom pa so povezane naslednje bolezni: astma, kronični kadilski bronhitis, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), kronični bronhiolitis (vnetje malih dihalnih poti) ali bronhiektazije (trajne razširitve velikih dihalnih poti) z difuznim vnetjem. Bolniki pri vseh teh boleznih kronično kašljajo. Vendar navedene bolezni po naravi kašlja le stežka razločimo.
Simptomi različnih vrst kroničnega bronhitisa oziroma bolezni, ki jih bronhitis označuje, se ne razlikujejo kaj dosti. Vseeno pa potrebujemo dodatne diagnostične postopke za njihovo razkritje. Večino navedenih bolezni – izjema je kronični kadilski bronhitis – označuje zapora bronhijev, zaradi česar te bolnike poleg kašlja muči tudi težka sapa. Ta pri KOPB počasi, skorajda nevidno, a neustavljivo napreduje. In se vsaj sprva kaže le ob telesnih naporih. Pri astmi pa je drugače, ker je zapora dihal spremenljiva. Bolniki dihajo prosto ali imajo izredno hude težave s težko sapo, še zlasti v zgodnjih jutranjih urah. Za bronhiektazije je značilno, da kašelj pogosto spremlja velika količina gnojnega izmečka.
Akutni bronhitis je znak prehlada, saj gre za virusno okužbo dihal. KOPB, vsaj v Evropi, povzroči dolgoletno kajenje cigaret. Toda ne pri vseh kadilcih, ampak le pri tistih, ki imajo posebno genetsko podlago. Gene, ki pri kadilcih ne preprečijo razvoja KOPB, intenzivno proučujejo, a praktičnih zaključkov v smislu »Tebi kajenje ne bo povzročilo KOPB« še ni. Vendar pa kajenje sproža številne druge bolezni. Zaradi kajenja umre vsak drugi kadilec in to vsaj deset let prezgodaj. Do celovitega genetskega svetovanja smo še zelo, zelo daleč. Pri astmi pa se dihalne poti vnamejo zaradi alergijske reakcije na vdihane alergene.
Otroci imajo majhne bronhije, ki se ob virusnem bronhitisu ravno toliko dodatno zožijo, da se pojavi zapora dihal, otrokom piska v prsih in težko dihajo. Zato je pri otrocih razločevanje med virusnim bronhitisom ali poslabšanjem astme – ki je tako ali tako večinoma sprožena z virusi – toliko težje.
Zdravniki se poslužujemo predvsem po ustaljenih znanstvenih postopkih preverjenih metod zdravljenja. Zato smo previdni do »ljudskih modrosti«, ki utegnejo tudi škoditi. Ali pa do vseh najrazličnejših metod zdravilstva. Zanje ni prav nobenih dokazov, da bi delovale bolje od placeba – lažnega zdravila. Stanejo pa precej več …
Za akutni virusni bronhitis ni pravih zdravil. Za oblike kroničnega bronhitisa, kot so astma, KOPB ali bronhiektazije pa obstaja cela vrsta zelo učinkovitih zdravil. Ta za telo niso agresivna.
Odvisno. Astmatike sprejmemo, kadar je stopnja zapore dihal huda. Bolniki s KOPB so kandidati za hospitalizacijo, kadar imajo premalo kisika v krvi ali če jim popušča srce. Bolnike s bronhiektazijami sprejmemo, če zares veliko izkašljujejo, imajo premalo kisika v krvi ali če se jim pridruži pljučnica oziroma srčno popuščanje.
Virusi so vzrok za večino poslabšanj vseh vrst kroničnega bronhitisa. Ker virusi »razsajajo« v jesensko-zimskem času, imamo takrat tudi največ bolnikov.
Seveda. In še kako! Bronhitis, ki je vnetje bronhialne sluznice, se razširi skozi vse plasti dihal ter včasih tudi pri astmi, vselej pa pri KOPB izjemno okvari strukturo celotnih pljuč. Še več: KOPB je bolezen celotnega telesa, kar se kaže v okvari srca, propadanju telesnih mišic, osteoporozi, pogosto pa tudi v pojavu depresije.
Akutni virusni bronhitis se, kot je znano, hitro prenaša. Ne toliko po zraku (kapljična infekcija), ampak predvsem z dotikanjem z virusi onesnaženih površin (kljuka, voziček, vrata). Virusi se oprimejo prstov, s katerimi, priznajmo, vsakdo tu in tam pobrska po nosu. In s tem v nos zanese viruse. Higiena rok je torej ključna pri preprečevanju virusnih okužb dihal.
To je dobro, a večplastno vprašanje. Kot smo razložili na začetku, obstaja več vrst bronhitisa. Prehlad je poglavitni razlog za poslabšanje kroničnega bronhitisa pri astmi ali KOPB. Seneni nahod ali druge vrste kroničnega rinitisa (vnetje nosne sluznice) in astma pa so pogosti »sopotniki«. Astmo uredimo tako, da poleg drugih ukrepov pomirimo kronični rinitis.
Astma, KOPB ali bronhiektazije, torej bolezni s kroničnim bronhitisom, so neozdravljive. Z zdravili ter drugimi ukrepi lahko življenje bolnikov s temi boleznimi sicer izrazito izboljšamo, toda ozdraviti jih še ne znamo.
Januar, 2012