Iščite po prispevkih
Vsi imamo po telesu glivice, najpogosteje na sluznici ust in prebavil, pa tudi na koži rok in nog. Glivic je več kot sto vrst in večina jih je neškodljivih. Obstaja približno petdeset vrst patogenih glivic, ki lahko povzročijo lokalne glivične okužbe kože, lasišča, nohtov, nožnice ali ustne votline, zelo redko pa resnejše oblike bolezni.
Največkrat živi v prebavilih in v nožnici ter ne povzroča težav, kadar pa so razmere ugodne, lahko ta kvasovka povzroča težave. Dovzetnost za kandidozo povečujejo vsa stanja in bolezni, ki oslabijo človekov imunski sistem, na primer zdravljenje z antibiotiki in zaviralci imunskega odziva, sladkorna bolezen in nekatere druge endokrine bolezni. Prav tako so te okužbe pogostejše v času nosečnosti in pri jemanju hormonske kontracepcije.
Kožna kandidoza se pojavlja na vlažnih predelih, na primer med prsti rok in nog, pod dojkama, v dimljah. Pri dojenčkih lahko okužba s kandido povzroča plenični dermatitis. Kandidoza je pogostejša na poškodovani ali dlje časa draženi koži ter pri pogostem stiku z vodo, saj je vlažno in toplo okolje idealno za razmnoževanje kvasovk. Koža je pordela, lahko je poškodovana povrhnjica. Kožne spremembe srbijo in se luščijo. Prisotnost kvasovk dokažemo z mikološkim pregledom, zdravimo pa jo z lokalnimi protiglivičnimi zdravili (antimikotiki).
Kandidoza nohtov in obnohtja je pogostejša na nohtih rok in je lahko zelo trdovratna. Običajno se vnetje začne v obnohtju, nato pa se razširi še na noht. Značilna je oteklina in rdečina obnohtja, noht pa spremeni barvo, postane krhek, moten, sčasoma se zadebeli in deformira.
Kandida povzroča v ustih t.i. soor, ki je poznan predvsem mladim mamicam. Dojenčki se s kandido okužijo že med porodom. Na pordeli sluznici jezika, dlesni in neba vidimo bele obloge, ki jih lahko odstranimo. Kandidoza ustne sluznice spremlja tudi bolnike z oslabljeno imunostjo, pri bolnikih z aidsom pa je najpogostejša oportunistična okužba. Angularni heilitis je okužba ustnih kotičkov s kandido, ki povzroči drobne razpoke in rane. Pri starejših ljudeh lahko obolenje povzroči slabo prileganje zobne proteze, zaradi česar ostajajo ustni kotički vlažni. Bolezen zdravimo z antimikotiki v oralnem gelu, pri imunsko oslabljenih pa tudi s tabletami.
Kandida najpogosteje povzroča vnetje nožnice, ki ga imenujemo vaginalna kandidoza. Raziskave kažejo, da se kar tri četrtine žensk v rodnem obdobju srečajo s to nevšečnostjo. Vzrok težav je porušeno ravnovesje vaginalne flore, ko se glivice, ki so tam normalno prisotne, zaradi spremenjenih razmer pretirano razmnožijo. Ravnovesje najpogosteje porušijo hormonske spremembe, na primer nosečnost, jemanje kontracepcijskih tablet, menopavza, pa tudi stres in jemanje antibiotikov. Okužba s kandido povzroča težave v nožnici in v področju zunanjega spolovila. Prisoten je povečan izcedek, ki je bel in grudičast. Zunanje spolovilo je pordelo in oteklo, pogosto srbi, ob uriniranju pa zaradi poškodovane kože tudi peče. Ob pojavu simptomov je potreben obisk pri ginekologu, ki predpiše ustrezna protiglivična zdravila, ta so lahko v obliki tablet ali vaginalnih vložkov. Vendar pa se bolezen pogosto ponavlja, saj kvasovk ni mogoče popolnoma odstraniti. Kadar ima težave tudi spolni partner, je treba zdraviti tudi njega.
Ob hudi imunski okvari organizma se kvasovke lahko po krvi razsejejo po telesu in povzročijo sistemsko oziroma invazivno kandidozo. Ta oblika bolezni je zelo nevarna in ogroža bolnikovo življenje, vendar pa je izjemno redka in se pri imunsko zdravih ljudeh ne pojavi. Prizadene lahko rakave bolnike, bolnike, ki se zdravijo s citostatiki, glukokortikosteroidi in z drugimi zdravili, ki slabijo imunski sistem, bolnike po presaditvah organov, bolnike z aidsom ter redkeje bolnike pri dolgotrajnem antibiotičnem zdravljenju hudih okužb pri kroničnih boleznih. Sistemske kandidoze so lahko lokalizirane v enem organu oz. organskem sistemu ali pa so zelo razširjene in povezane s sepso (kandidemija).
Glivice imajo rade višje temperature in vlažno okolje, zato je pomembno, da se temu izogibamo. Če veliko močimo roke, je smiselno uporabljati kakovostne zaščitne rokavice, po delu pa si roke umijemo in temeljito osušimo. Posebno previdni moramo biti pri poškodovani koži. Prav tako priporočamo nošenje zračnih oblačil in perila iz naravnih materialov. Kadar je potrebno jemanje antibiotikov, lahko za ohranjanje normalne bakterijske flore poskrbimo z uživanjem probiotikov.
Januar, 2010