Ali si že nekaj časa želite, da bi vam družbo v vašem domu delal štirinožni kosmatinec? Če je vaš odgovor »da«, potem se vam ob tem poraja veliko vprašanj. Kakšno pasmo naj izberem? Ali naj grem po mladička raje kar v zavetišče? Psa ali psičko?
Vprašanja se kar vrstijo in da bo zmeda popolna, vam jih bom nekaj zastavila še jaz. Ali ste že kdaj imeli psa? Kakšen je vaš življenjski slog? Ali so vsi v vaši družini pripravljeni sprejeti kosmatinca pod streho? Ali ste se pripravljeni prilagoditi novim življenjskim situacijam/pogojem? Ali imate zadosti finančnih sredstev za nakup psa in opreme, šolanje, hrano, cepljenja, zdravljenje? Ali ste pripravljeni pobirati iztrebke za svojim psom? Ali boste vsak dan večkrat peljati psa na sprehod – tudi kadar pada dež ali je zelo hladno? Ali ste pripravljeni svojega kosmatinca spremljati tudi na njegovi zadnji poti?
Avtor: mag. Dagmar Podgornik, dr.vet.med.
Lastništvo psa je odgovornost, ki je opredeljena v Uradnem listu Republike Slovenije!
Če ste trdno prepričani, da želite postati lastnik psa, vas moram spomniti, da lastništvo predstavlja odgovornost. Psu morate zagotoviti ustrezno bivališče (tako v pesjaku kot v hiši ali stanovanju), zadostno količino hrane in vode ter skrbeti za njegovo zdravje in vzgojo. »Posedovanje hišnih živali je dovoljeno le, če skrbnik poskrbi za ustrezne pogoje, ki zagotavljajo dobro počutje živali.« Tako pravi Pravilnik o zaščiti hišnih živali (Uradni list RS, št. 51/2009. Nakup psa je resna stvar in nikakor ne sme biti posledica trenutnega navdiha ali samo ljubezni do psov! Vedno morate pretehtati vse dejavnike, prednosti in pomanjkljivosti in se na osnovi treznega premisleka odločiti za nakup psa. Le v tem primeru bo pes zares vaš pravi prijatelj – vi pa njegov!
Vaš življenjski slog je pomemben pri izbiri pasme
Sami veste, ali so vam bolj všeč veliki ali manjši psi. Pri tem ne pozabite, da pes potrebuje svoj prostor. Tako morda velikani, kot sta nemška doga ali bernski planšarski pes, nista ravno najbolj primerna za bivanje v majhnem stanovanju. Pri razmišljanju o nakupu psa upoštevajte svoj življenjski slog. Odločiti se morate za psa, ki ima vsaj toliko energije kot vi sami. V nasprotnem primeru boste razočarani, ker kuža ne bo zmogel »opraviti« svoje naloge. Nezadovoljni boste tudi s psom, ki vas bo priganjal k »akciji«, ker prekipeva od energije in potrebuje ogromno gibanja, vi pa niste ravno navdušeni nad vsakodnevnim tekanjem in dolgimi sprehodi. Pes s presežkom energije bo od vas zahteval pozornost, ki jo bo lahko dobil tudi z neprimernim vedenjem (z uničevanjem pohištva, s kopanjem lukenj na vrtu, z neprestanim lajanjem).
Ali bo kuža v hiši ali v pesjaku?
Ko se odločate za nakup psa, je pomembno, da veste, ali bo živel v stanovanju ali pesjaku. Kratkodlaki psi brez poddlanke ne sodijo v pesjak. Psi z dolgo dlako in obilo podlanke bodo v ustrezni uti, ob pravi hrani in telesni kondiciji brez večjih težav preživeli hladne zimske dni.
Ko veste, kje bo kuža živel, kako velik in energičen naj bo, naredite ožji izbor pasem.
Kako se prepričati, da si želimo prav to pasmo?
Na začetku si pri izbiri pasme lahko pomagate z enciklopedijami in s knjigami o psih. Vendar le za okvirno sliko! Pasme psa nikoli ne izbirajte na osnovi slik in opisov v knjigah. Odpravite se na nekaj pasjih razstav. Tam boste dobili popolno sliko o »formatu« psa, lahko se boste pogovorili z vzreditelji o zahtevah psov določene pasme, njihovih posebnostih ter morebitnih težavah. O posamezni pasmi psov se pozanimajte tudi pri veterinarju v vašem kraju ali v kinološkem društvu. Vsak lastnik pasemskega psa bo najverjetneje hvalil »svojo« pasmo, zato te informacije jemljite z »rezervo«, saj so lahko preveč subjektivne.
Kje kupiti psa?
Ko ste se odločili za pasmo psa, je treba poiskati vzreditelja. Po mladička se odpravite k vzreditelju, ki so vam ga predlagali na kinološki zvezi, klubu ljubiteljev te pasme, ste ga našli na spletnih straneh, kjer se predstavljajo slovenski vzreditelji čistopasemskih psov, ali ste ga spoznali na eni izmed obiskanih razstav. Odsvetujem nakup psa pri preprodajalcih in množični vzreji. Taki kužki so že ob nakupu vidno bolni ali v fazi inkubacije bolezni. Ker svoje leglo zapustijo prezgodaj, je vprašanje, ali jih lahko vzredimo v pravilno socializirane in psihično stabilne odrasle pse. Vprašljivi so tudi »papirji« o čistosti pasme ter podatki o cepljenjih ter odpravi notranjih zajedavcev. Če dvomite, da je določeno leglo res čistopasemsko, se lahko obrnete na kinološko zvezo, kjer vodijo evidenco o rodovniških leglih.
Na obisku pri vzreditelju boste veliko izvedeli
Leglo pri vzreditelju morate obvezno obiskati. Tam se boste lahko odločili za določenega mladička. Hkrati boste videli, v kakšnem stanju so mladički, v kakšnih pogojih bivajo, kakšna sta starša – vsaj mama, kakšen je odnos vzreditelja do psov. Vzreditelja veliko sprašujte, da boste dobili čim več informacij o pasmi, njegovih izkušnjah in načinu vzreje. Vprašanja, ki jih morate zastaviti vzreditelju, so: ali je že dolgo vzreditelj te pasme, koliko psičk ima, koliko je stara mama psička, kje sta starša mladičev, ki ste jih prišli pogledat, koliko mladičev se je skotilo in koliko jih je sedaj živih, kdaj so bili odpravljeni notranji zajedavci pri psički in ali so odpravljeni tudi že pri mladičkih, ali so bili mladički že cepljeni proti nalezljivim boleznim in kdaj bodo, če še niso, … Če se vzreditelj odgovorom izmika ali odgovorov ne pozna, vam ne želi pokazati pasje mame, mladički na videz niso zdravi in vam noče pokazati prostora, kjer bivajo mladički, se za nakup mladička raje ne odločite. Pri vzreditelju imate pravico do vpogleda dokumentov staršev, kot so rodovniki, izvidi rentgenskega slikanja kolkov, vzrejno dovoljenje staršev, ocena zunanjosti. Ne bodite presenečeni, če bo vzreditelj tudi vas temeljito izprašal. Običajno se ta vprašanja nanašajo na vaš življenjski slog, ali živite v bloku ali v hiši, ali ste že imeli psa, ali imate otroke in koliko so stari. Na osnovi tega bo dober vzreditelj ocenil, ali bodo njegovi mladiči prišli v prave roke in ali imate pogoje za kakovostno življenje psa. Pri izbiri mladiča vam vzreditelj lahko veliko pomaga. Povedal vam bo, kateri mladički so bolj živahni in kateri bolj mirni. Slednji so običajno manj zahtevni za osnovno šolanje, kar pa ne pomeni, da se bo primernega vedenja naučil sam! To bosta naredila skupaj, ko boste vi njegov skrbnik, vodnik in učitelj.
Kako so videti zdravi mladički?
Mladički ne smejo imeti izcedka iz oči in smrčka, koža in uhlji morajo biti čisti, prav tako tudi področje zadnjika, repa in zadnjih tačk (driska?). Preverite zobovje, ali so zobje pravilno postavljeni in njihovo število. Če ste se odločili za samčka, preverite, ali ima že obe modi v mošnji. Telo mora biti skladno in mladič ne sme biti predebel ali presuh (štrleča rebra). Zdrav pasji mladič je hitro pripravljen na igro, je živahen in zvedav. Mladički si po kratki igri in obroku privoščijo trden spanec. To ni nič narobe! Pojdite na sprehod in se z vzrediteljem dogovorite za kasnejši obisk, ko bodo mladiči zbujeni. Opazujte njihovo igro. Hitro boste ugotovili, kdo je »glavni«, kateri pa plašen.
Samček ali samička?
Če ste se odločili za samičko, morate vedeti, da se samičke dvakrat na leto gonijo. Samčki zavohajo gonečo se psičko tudi nekaj kilometrov daleč in vam zato lahko pobegnejo k »vroči« psički. Na splošno velja, da so samičke lažje vodljive in jih svetujemo starejšim osebam, družinam z otroki. Za spol psa se boste odločili na osnovi lastnih izkušenj (če jih imate), nasvetov kinologov, veterinarjev in vzreditelja.
Starost mladička, ko lahko zapusti leglo?
Običajno nestrpno pričakujemo prihod novega člana družine, vendar ne smemo hiteti. Mladiček mora biti star osem tednov (določilo Pravilnika o hišnih živalih), da gre lahko od »doma«. V tem času se od mame, bratov in sester nauči veliko. Med šestim in osmim tednom poteka tud navajanje na ljudi ter otroke. Zato je to pravi čas, da se pri vzreditelju zglasite večkrat in navežete stike z malo zverinico, hkrati pa dobite odgovore na vsa vprašanja.
Odhod v novi dom
Ko pridete po izbranega mladička, morate imeti doma že vse pripravljeno za njegov prihod (ležišče, odejo, igrače, hrano, posodici za hrano in vodo, povodec), veliko znanja o oskrbi mladička, potrpljenje za vragolije, lužice in kupčke ter sočutje za »prejokano« noč brez pasje mame. Poskrbite tudi za varen prevoz do novega doma. Pes ne sodi v temen, slabo zračen prtljažnik! Za prevoz nabavite ali si sposodite ustrezno velik transporter, na dno dajte mehko podlogo in ga imejte v kabini, da se z mladičkom lahko pogovarjate in ga potolažite. Poskrbite, da bo njegova prva izkušnja z avtomobilom prijetna.
Papirji, papirji!
Ob oddaji mladiča vam vzreditelj mora izročiti knjižico o cepljenjih/potni list za živali, v kateri je zabeleženo, kdaj je bil mladič prvič cepljen proti kužnim boleznim in datum odprave notranjih zajedavcev. Zajedavce je treba odpraviti v tretjem tednu starosti živali in pred prvim cepljenjem proti kužnim boleznim. Za prvo cepljenje poskrbi vzreditelj v starosti sedmih tednov. V novejšem času vzreditelji ob prodaji mladičev pripravijo kupoprodajno pogodbo, ki je zavezujoča tako za vzreditelja kot za novega lastnika. Vzreditelj ob oddaji mladička običajno še nima rodovnika. Poslal vam ga bo po pošti. Ko ga prejmete, preverite, ali se številka v rodovniku in tetovirna številka mladiča (če jo ima) ujemata. V primeru neskladja se obrnite na vzreditelja in kinološko zvezo.
Kaj pa mešančki?
Veliko smo povedali o pravi izbiri psa z rodovnikom. Če ste se odločili, da boste imeli mešančka, ga izberite pri skrbnem lastniku. Tudi za te mladiče velja, da morajo biti zdravi, živahni, čisti, igrivi, ne presuhi ali pretirano debeli. Skrben lastnik mame bo poskrbel za odpravljanje notranjih zajedavcev in cepljenje proti kužnim boleznim. Torej, velja kot za pasemske pse z izjemo pridobitve rodovnika. Oglejte si leglo in pasjo mamo, mogoče tudi očeta, in od lastnika skušajte pridobiti kar največ informacij o prednikih, da boste vsaj približno vedeli, kako velik bo zrasel kuža in kakšnega značaja bo. S tem se boste izognili presenečenjem, ko bo namesto 10 kg imel vaš pasji junak 50 kg. Po mešančka se lahko odpravite tudi v zavetišče, kjer se boste s posvojitvijo obvezali, da boste za žival lepo skrbeli. Vsaka živalca iz zavetišča vam bo hvaležna za topel in prijazen dom.
Pes je človekov najboljši prijatelj!
Na koncu vas še spomnim, da imate vi veliko prijateljev, znancev, svoje interesne dejavnosti in razvedrilo, vaš kuža ima pa samo vas. Želim vam veliko prijetnih, veselih in zdravih let v družbi zvestega spremljevalca!
Februar, 2012