Prebavne motnje

default image

Življenje se nam v zadnjem času pogosto odvija ‘iz sedeče perspektive’, od točke A do točke B pa se vse prevečkrat premikamo z avtomobilom, kar se pozna ne le na nezaželenih kilogramih, pač pa tudi na zdravju, še posebej na področju prebavnih težav, ki pestijo precejšen del ljudi. Pri tovrstnih tegobah si lahko pomagamo z zdravilnimi nasveti, ki jih je radodarno delil z nami Jože Kukman, mag. farm., iz Cistercijanske opatije Stična. Gospod Kukman v toku svoje bogate 60-letne kariere opaža porast težav s prebavo pri ljudeh – še posebej gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) in z njo povezane težave, za katere pravi, da so mu bile 20 let nazaj skoraj povsem neznane – in povečano povpraševanje predvsem po blažilnih čajnih mešanicah, katerih v želji pomagati ljudem skoraj vsak dan sestavi kakšno novo kombinacijo.

Avtor: Anja Kuhar

 

 

Ko se telo odzove z zaprtjem

Kukman vzroke za porast težav s prebavo pripisuje na eni strani neurejeni prehrani, na drugi pa pomanjkanju gibanja. Še preden posežemo po zdravilnih rastlinah, svetuje ljudem, naj preventivno na svoje jedilnike uvrstijo suho sadje, zlasti slive in smokve, ki so lahko tudi skuhane kot kompot. Naslednji možni rešitelj pred prebavnimi tegobami je laneno seme, ki »v prebavilih močno nabrekne, poveča prostornino, veže nase veliko vode in na ta način pospeši prebavo«. Priporoča 2–3 žlice zmletega lanenega semena dnevno, lahko vmešanega v jogurt ali kakšno drugo hrano, lahko pa ga tudi pogoltnemo z vodo. Dodatno si lahko pomagamo tudi z uživanjem svežega sadja in otrobov, »da organizem dobi dovolj balastnih snovi, torej tistih, ki niso prebavljive, da se lahko blato samo od sebe izloči«.

Ko izčrpamo možnosti preventivne prehrane proti zaprtju, Kukman svetuje blagodejno moč zdravilnih poparkov iz rastlin, kot so kamilica, janež in kumina, blagodejno pa vpliva tudi rman. Najpogosteje so zdravilni pripravki iz naštetih zeli sicer pripravljeni v obliki čajev, lahko pa tudi tinktur in grenčic na alkoholni osnovi, kot je npr. ‘tavžentroža’. Pri čajih pa zopet velja opozorilo, da moramo biti pozorni pri njihovi uporabi – ne pijmo ene vrste čaja celo leto, pač pa zdravilne rastline občasno zamenjajmo, da se telo nanje ne navadi, opozarja Kukman.

Zgoraj omenjene zdravilne zeli so uporabne tako preventivno kot pomoč pri čiščenju organizma kot tudi kurativno, ko se že pojavi zaprtje. In če je to že močno razmahnjeno, Kukman svetuje lubje krhlike, »ki se ga lahko jemlje tudi dlje časa, ne da bi se ga organizem navadil«. Kot najmočnejši dar narave, celo v primerjavi z zloglasno ‘kemijo’, v boju proti akutnemu zaprtju izpostavlja sena čaj, »ki ni rastlina z naših tal, pač pa prihaja iz vzhodnega Sredozemlja«. »To zelišče se v naših lekarnah prodaja pod imenom bekunis. Na voljo je v obliki lističev za pripravo čaja ter v obliki tablet oz. dražejev«.

 

Iz Kukmanove zakladnice nasvetov

Kukman poudarja, da je zelo pomembna sama priprava sena čaja oz. bekunisa. Gre namreč za eno izmed zelišč, ki jih je treba pripravljati na hladen način. »To pomeni, da lističe namočimo v hladno ali mlačno vodo za 12 ur, potem precedimo, tekočino pa popijemo. Če bi sena čaj pripravljali kot čaj s poparkom ali celo s kuhanjem, bi se izločile zelo močne snovi – glikozidi, ki lahko povzročajo zelo hude krče, kar še posebej pri starejših ljudeh lahko povzroči velike težave«.

 

Nasvet za pripravo domače odvajalne ‘klobasice’

Med ljudmi je Kukman pogosto zasledil recept za klobaso, narejeno iz tanko narezanih suhih smokev, zvaljanih v obliko klobase, kateri so primešani zdrobljeni lističi sena čaja. Pripravek se reže kot salama ali pa se oblikuje kroglice. Sploh starejši so hvaležni njenim blagodejnim odvajalnim učinkom.

Na vprašanje, če bi katerega izmed zdravilnih lekov narave odsvetoval, Kukman odgovarja, da morda korenino rabarbare, ki so jo včasih poznali kot močno odvajalo, vendar pa je zaradi precejšnjih stranskih učinkov, kot so razne slabosti, siljenje na bruhanje ali slabo počutje, izginila iz zdravilnih omaric ljudi.

Ko povprašam še po masažah, kopelih in eteričnih oljih, Kukman odgovori, da tudi obkladki izredno dobro delujejo na prebavo, predvsem tisti z glino ali pa s senenim drobirjem, vedno pa so dobrodošle tudi masaže, eterična in razna druga olja. Slednja so znana kot urejevalci prebave in med njimi je najpopularnejše prav šentjanževo olje, podrobneje predstavljeno v članku o zeliščih, ki pomagajo pri revmatičnih obolenjih.

 

Prebava pa je lahko tudi pretirano dejavna …

Če pa se črevesje odzove z nezaželeno drisko, ki povzroča stisko (če malo popesnimo),  Kukman svetuje uporabo suhih borovnic in hkrati izpostavlja njihovo dvojno delovanje. Suhe borovnice namreč zapirajo, sveže pa odpirajo, poleg tega pa jih uporabljajo tudi za zdravljenje sladkorne bolezni. Na vprašanje, ali borovnice lahko štejemo med zelišča, odgovarja, da vsekakor in doda, da se tudi začimbnice štejejo za zelišča, saj naj bi bilo »vsako zelišče zdravilna rastlina«.

Med zdravilnimi rastlinami, ki pomagajo proti driski, Kukman našteje tudi hrastovo skorjo, korenino srčne moči in slezenovec, »torej rastline, ki imajo v sebi sluz in tanine. Slezenovec je namreč bogat s sluzmi, ki ovijejo sluznico pri hudi driski, medtem ko tanini v hrastovi skorji in korenini srčne moči zapirajo, ker stisnejo vneto sluznico«.

Najpopularnejša med ljudmi pa je, opaža Kukman, krvenka ali grižnica, rastlina, ki poleti rdeče cveti vsepovsodi po jarkih. V Sloveniji naj bi bila njena uporaba v ljudski medicini popularna predvsem v Beli Krajini, kjer je Kukman zasledil tudi največ omemb, celo doktorat na to temo izpred 100 let, v katerem pisec dokaže zdravilne učinkovine v njej!

 

Ko življenje ‘zakisli’ kislina

Še ena izmed zelo simptomatičnih težav današnjega časa je dvigovanje kisline in težave z GERB, vzroke pa Kukman zopet poišče pri načinu prehranjevanja. »Uživamo preveč beljakovin, ki povzročajo izločanje več kisline, saj ta beljakovine presnavlja, zato se ob večji količini beljakovin izloči več kisline. Če ne porabimo vse, jo občutimo kot višek kisline, ki lahko pri nekaterih ljudeh uhaja nazaj v požiralnik, kar se odraža kot zgaga, še posebej, kadar govorimo o refluksu, torej o pokvarjeni zapiralki ob vhodu v želodec«.

Poleg zmernosti pri uživanju beljakovin kislino najbolje uravnavajo kamilice in islandski lišaj, ki naj bi bil znan prav kot uravnalec kisline. Ugodne učinke imajo tudi rman, pa zopet slezenovec, ki obloži sluznico in tavžentroža, še doda.

Vsa ta zelišča se uporabljajo v obliki poparkov, ki pa jim navadno dodajajo tudi zelišča, ki pomirjajo. »Pri povečani kislini se navadno pojavlja tudi rahla nervoza, ki ni nujno zavedna, saj je lahko tudi napetost vzrok, da se kislina izloča prekomerno. Zato takšnim mešanicam vedno dodamo meliso ter baldrijan, da se človek pomiri, prav tako pa se pomirijo tudi njegovi prebavni organi, kar zmanjša izločanje kisline«.

 

Za boljši okus

Pripravki iz zdravilnih zelišč lahko zagrenijo okus in da bi lažje stekli po grlu, v mešanice dodajajo tudi takšna zelišča, ki izboljšajo okus. »Izberemo tiste rastline, ki po našem vedenju in po svoji sestavi najbolje delujejo na eno bolezen in v kombinaciji delujejo sinergistično, torej se njihovo delovanje sešteva, ker pa ljudje grenke stvari ali stvari zoprnega okusa neradi uživajo, deloma to popravimo z izboljševalci okusa, kot so hibiskus, poprova meta in citronka

 

 

December, 2012

REKLAMNO SPOROČILO

REKLAMNO SPOROČILO

Skip to content