Človek je v sobivanju z naravo že od pradavnine povezan tudi z živalmi. Njihova prisotnost človeku vedno dobro dene, ukvarjanje s hišnimi ljubljenčki človeka pomirja, sprošča, razveseljuje in daje pozitivno samopodobo in sposobnost aktualizacije ob skrbi za kosmate štirinožne prijatelje. Pozitivni in prijetni občutki, ki jih doživljajo ljudje v družbi domačih živali, so v zadnjem času spodbudili tudi zanimanje strokovnjakov, ki so začeli proučevati terapevtski vpliv živali na človeka. Dr. Gerda Witman, biologinja, je ena prvih, ki je v Evropi pričela tovrstno terapijo. Na Dunaju je ustanovila društvo za terapijo z živalmi in preko oglasov ponujala in izvajala terapije v domovih za ostarele.

Avtor: Ines Trebec

V Sloveniji pa terapija z živalmi šele orje ledino in se počasi razvija preko entuziastičnih  posameznikov, ki se trudijo širiti in ozaveščati ljudi o pozitivnih učinkih tovrstne terapije. Ena izmed njih je Špela Juršič, vodja društva Ambasadorji nasmeha. Najprej pojasni razliko med terapijo z živalmi in aktivnosti z njimi: »Pri terapijah gre največkrat za individualen pristop s prisotnim terapevtom in z vnaprej začrtanim ciljem, ki ga s pomočjo »kosmatega« druženja želimo doseči, pri aktivnostih pa je največkrat udeležena skupina ljudi, kjer gre zgolj za prijetno druženje brez vnaprej določenih ciljev. Glavna namena terapije ali aktivnosti pa sta predvsem sprostitev in zabava uporabnikov.«

Terapija s pomočjo živali poteka v spremstvu terapevta. Le-ta s pomočjo živali pomaga osebi pri odpravljanju določenih težav. Terapijo z živalmi se uporablja predvsem pri zdravljenju vedenjskih motenj, pri pomanjkljivi socializaciji, nezbranosti in nizki stopnji samozavesti. Prav tako njeni učinki pozitivno vplivajo na zmanjševanje težav pri ljudeh, ki imajo epilepsijo, sladkorno bolezen, Parkinsonovo, Alzheimerjevo bolezen ali demenco. Ugodni učinki terapije so se pokazali tudi pri osebah z duševnimi težavami ter pri rakavih in drugih kroničnih bolnikih, ki so v fizio-, psiho- in delovno terapevtski ali logopedski obravnavi, razlaga Juršičeva.

Nasmeh na obrazu uporabnika je dokaz uspešnega druženja

O tem, kako pogoste naj bi bile terapije z živalmi, naša sogovornica razlaga: »Terapijo naj bi se izvajalo največ enkrat tedensko, približno 45 minut. Psi se lahko udeležijo tedensko največ dveh terapij po uro do uro in pol, vendar pod pogojem, da lastnik presodi, da za njegovega psa ta količina ne predstavlja prevelikega stresa. Glede uspešnosti terapije oz. aktivnosti pa je težko govoriti. Pri terapiji si lahko zastavimo cilj in rečemo, da je bila terapija uspešna, če smo ga uspeli doseči. Povedati pa je treba, da so napredki zelo majhni, za zunanjega opazovalca morda celo neopazni, zato je treba imeti pri delu veliko mero potrpljenja in vztrajnosti. Za nas je največji uspeh in nagrada nasmeh, ki ga pričaramo uporabniku na obraz, saj je to tudi naše poslanstvo.«

Božanje mehkega kožuščka – antistresna terapija

Vsak človek, ki je včasih utrujen in nerazpoložen, ve, kako sproščujoče in dobrodejno vpliva nanj dotik mehke živalske dlake. Lahko rečemo, da je božanje psa ali katere druge živali  antistresna terapija brez stranskih učinkov. Med božanjem živali se količina antistresnih hormonov močno zviša, kar omogoča človeku prijetno sprostitev. Blagodejen učinek ima tudi božanje mehke mačje dlake, ki s svojo sestavo ugodneje vpliva na razbremenitev kot pasji kožuh.

Dokazano je tudi, da božanje psa znižuje krvni tlak in pozitivno vpliva na zmanjševanje stresa. Ljudje, ki živijo s svojim hišnim ljubljenčkom, redkeje zbolevajo za boleznimi srca in ožilja, saj naj bi ravno pozitivna čustvena navezanost na žival povzročala znižanje ravni holesterola v krvi. Sicer pa nas že tudi sprehod s psom prisili v gibanje, nam omogoča boljšo telesno kondicijo ter nas nagradi z občutkom odgovornosti in skrbnosti.

Raziskave so tudi potrdile, da otroci, ki so odraščali v družbi domačih živali, redkeje zbolevajo za astmo in drugimi oblikami alergij, saj so si že v otroštvu uspeli utrditi imunski sistem, ker so bili izpostavljeni alergenom.

Psi, mačke, hrčki, ribe, kače, … kokoši

Vsak posameznik se odloči, katero žival bo izbral za terapijo. Juršičeva razlaga, da za terapijo oz. aktivnosti s pomočjo živali lahko uporabimo skoraj katerokoli žival, od dobro poznanih, kot so psi, mačke, kunci, ptice, hrčki, morski prašički, konji, ribe, do bolj »eksotičnih«, npr. lam, delfinov, želv, … Najpomembnejše je, da se uporabnik ne boji živali oz. da v njem ne vzbuja neprijetnih občutkov. Živali, ki se znajdejo v vlogi terapevta, morajo izpolnjevati določene kriterije, da bodo uspešno opravljale svoje poslanstvo. »Ker imamo največ izkušenj s psi, vam lahko najlažje predstavim njihove značilnosti. Terapevtski pes oz. pes za aktivnosti mora biti družaben, želeti si mora stika z ljudmi in ga tudi sam iskati, ne sme pa biti plah ali agresiven. Seveda je tukaj treba omeniti še medsebojno povezavo vodnika in psa, ki mora biti izjemno močna, zaupanje psa vodniku pa brezpogojno. Bistvo te komunikacije je, da se mora vodnik naučiti »brati« svojega psa, kajti le tako se lahko pravočasno izogneta morebitnim neprijetnim situacijam, ki se ob obiskih tudi pojavljajo. Samo od posameznika in njegovega značaja je odvisna izbira živali za lajšanje čustvenih napetosti.«

Med iskanjem informacij o hišnih ljubljenčkih pa sem naletela tudi na zanimivo informacijo, o primeru, ko je bila kokoš v vlogi hišnega ljubljenčka in so jo pestovali kot domačo žival, ji posvečali toliko pozornosti in nežnosti, da je v tistem okolju veljala za hišno ljubljenko.

Terapevtsko jahanje konj – hipoterapija

V slovenskem prostoru  se je še pred terapijo s psi začela izvajati terapija s konji. Kot del terapevtskih dejavnosti jo izvajajo v raznih zavodih, kjer jo svojim uporabnikom ponujajo kot dodatno dejavnost, ki pomaga izboljšati počutje. Konj prebudi v človeku mogočna čustva, saj je že kot simbol veličine in moči močno prisoten v človekovi zavesti. Hipoterapija oz. zdravljenje s konjem je ena izmed vej fizioterapije, ki osebo aktivira tako telesno kot tudi čustveno. S svojim tridimenzionalnim gibanjem konj zdravilno vpliva na jahalca. Jahanje pozitivno vpliva na stiskanje in sproščanje mišic črevesja, krepi mišice na rokah in nogah ter pomaga pri sproščanju in povečanju gibalnih sposobnosti. Terapija s konji se je pokazala kot uspešna predvsem pri odpravljanju težav pri boleznih centralnega in perifernega živčnega sistema (multipla skleroza, cerebralna paraliza, Downov sindrom.) Prav tako ima pozitiven doprinos pri zdravljenju ljudi, ki trpijo zaradi duševnih, vedenjskih in osebnostnih motenj. Za tako terapijo so še posebej dovzetni otroci, ki se zlahka čustveno navežejo na žival. Brez predsodkov, ki jih imamo včasih odrasli, stečejo in objamejo prikupno kosmato živalco. Sicer pa tudi sproščeno jahanje konja brez strokovnega vodstva pozitivno vpliva na človeka, ki se v času, ko se posveča konju in z njim giba v naravi, razbremeni od skrbi in stresa.

Za konec še zanimiva informacija za vse sladokusce, ki se težko odrečete čokoladi in drugim sladkim razvadam. Da bodo skušnjave manjše, ugodje pa enako kot ob uživanju slaščic, strokovnjaki priporočajo preprosto božanje hišnega ljubljenčka, saj spodbuja izločanje iste možganske snovi – feniletilamina, ki se sprošča tudi takrat, ko človek uživa priljubljene slaščice. Božanje in trepljanje domačih kosmatincev torej ponuja enako ugodje kot uživanje slaščic, le da brez kalorij in maščob.

December, 2010