Povečanje telesne teže, pretirana poraščenost, akne, izpadanje las, neplodnost – zaradi teh znakov trpijo številne ženske, med njimi so tudi take, ki nevede bolehajo za sindromom policističnih jajčnikov. Gre za najpogostejšo hormonsko motnjo pri ženskah v rodnem obdobju in za najpogostejši vzrok neplodnosti pri ženskah z motnjami menstrualnega cikla.

Avtorica: Maja Vičič

Sindrom policističnih jajčnikov (Stein-Leventhalov sindrom) je motnja, pri kateri jajčniki vsebujejo številne ciste. O sindromu so poročali že leta 1935, ko sta Stein in Leventhal uspešno vzpostavila ovulacije s pomočjo kirurškega posega, imenovanega klinasta resekcija jajčnikov. Bolezen se pojavlja družinsko, ob genskem nagnjenju pa so pomembni tudi zunanji vplivi, med katerimi igra pomembno vlogo predvsem porast telesne teže in debelost, ki poslabša znake bolezni. Točne razlage, zakaj do bolezni pride, še vedno nimamo. Ve se, da pri tem sindromu hipofiza navadno izloča veliko luteinizirajočega hormona (LH). Če je tega hormona preveč, pride do tvorbe androgenov, kar pri ženski povzročijo akne in spremembo v rasti dlak.

Kadar motnje ne zdravimo, se nekaj androgenov pretvori v estrogene. Poleg tega ima pri nastanku sindroma pomembno vlogo tudi inzulin in inzulinska rezistenca. Inzulin namreč deluje sinergistično z LH in tako pospešuje sintezo androgenov. O PCOS govorimo, kadar sta izpolnjena dva od treh kriterijev. To so: oligomenoreja in/ali anovulacija, hiperandrogenizem in značilna ultrazvočna slika policističnih jajčnikov. Poudariti pa je treba, da sama prisotnost policističnih jajčnikov še ne pomeni nujno PCOS.

Kako se bolezen kaže?

Simptomi in znaki se lahko kažejo že v obdobju pubertete. Menstruacija sicer lahko nastopi, vendar je navadno precej neredna. Ker gre za podaljšane cikluse, govorimo o oligomenoreji. Kadar menstruacija izostane, govorimo o amenoreji. V jajčniku vsak mesec dozori približno dvajset jajčec, samo eno jajčece pa zraste in dozori ter se med ovulacijo sprosti iz jajčnika v trebušno votlino, kjer ga prestreže jajcevod. Ker gre pri ženski s PCOS za pomanjkanje hormonov, potrebnih za popoln razvoj jajčeca, ne pride do ovulacije in tvorbe progesterona. Zaradi tega kar tri četrtine bolnic ni plodnih.

Androgenizacija se kaže kot čezmerna telesna poraščenost ali hirsutizem, pojavi se poraščenost po moškem tipu. Lahko pride do pojava t.i. plešavosti po moškem tipu, z izpadanjem las na temenu glave in poglobljenimi čelnimi zažemi. Veliko bolnic ima tudi aknasto kožo.

Presnovne motnje se kažejo kot povečana telesna teža. ITM je pri polovici bolnic večji od 30 kg/m2. Neodvisno od debelosti imajo periferno inzulinsko rezistenco in hiperinzulinemijo, nekatere imajo moteno toleranco za glukozo ali razvito sladkorno bolezen tipa 2. Zaradi inzulinske rezistence lahko nastanejo kožne spremembe na vratu in pazduhah, ki jih imenujemo akantosis nigrikans. Ob inzulinski rezistenci imajo bolnice še druge znake: arterijsko hipertenzijo, povišane vrednosti trigliceridov ter znižane vrednosti HDL holesterola, LDL pa ima navadno celo povečano aterogenost. Vsi ti dejavniki vodijo k večji ogroženosti za razvoj bolezni srčno-žilnega sistema.

Ker so te bolnice obremenjene s povišanimi vrednostmi estrogena, je pri njih prisotno večje tveganje za nastanek raka maternične sluznice (endometrijski karcinom). Med drugim je pogostejši tudi ovarijski karcinom. PCOS pa ščiti pred pojavom osteoporoze.

Kako postavijo diagnozo?

Diagnozo največkrat postavi ginekolog ali endokrinolog. Pomembna je dobra anamneza, saj lahko zdravnik že na njeni podlagi precej hitro postavi delovno diagnozo. Veliko povedo podatki o nerednih menstruacijah, o njenem izostanku ali močnih krvavitvah. Za dokončno diagnozo so potrebne hormonske in biokemične preiskave ter ultrazvočni pregled jajčnikov. Laboratorijske preiskave poleg klasične krvne slike navadno obsegajo: glukozo, testosteron, dehidroepiandrosteron sulfat, androstendion, LH, FSH, prolaktin. Androgeni so navadno rahlo zvečani ali celo v zgornjem območju normalnih vrednosti, vrednost LH je lahko znatno večja od FSH, kar pa ni pogoj za diagnozo. Pri postavljanju diagnoze je treba izključiti Cushingov sindrom, prezgodnjo menopavzo, hiperprolaktinemijo in morebitne tumorje.

Kako poteka zdravljenje?

Prvi pogoj je, da bolnica poskrbi za primerno telesno težo, kar lahko doseže s spremenjenim in z doslednim upoštevanjem prehrambenega režima ter s povečano telesno dejavnostjo. Že znižanje telesne teže za nekaj odstotkov lahko bistveno popravi menstrualni ciklus, zmanjša inzulinsko rezistenco in izboljša metabolno stanje. Izbira farmakoloških sredstev in zdravljenja je odvisna od vrste in resnosti simptomov, starosti ženske in želje po zanositvi. Če bolnica želi redne menstruacije, se odločijo za kontracepcijske tablete.

Največkrat se uporabi ciproteron acetat, kjer je gestagenska komponentna lahko tudi antiandrogen. To zdravilo deluje tako, da zmanjša LH in tudi androgene. S tem uspešno zdravi aknavost in poraščenost ter uredi ciklus. Zdravljenje neplodnosti obsega spodbujanje ovulacije z antiestrogenom klomifen citratom. Če to ni uspešno, poskušajo ovulacijo doseči z gonadotropini. Pri bolnicah z PCOS mora biti stimulacija še posebej natančno nadzorovana, saj so zelo dovzetne za razvoj sindroma hiperstimulacije jajčnikov. Enaki odmerki gonadotropinov lahko sprožijo različen odziv v različnem ciklusu.

Jemanje antiandrogenov lahko zmanjša znake androgenizacije.

Najbolj močan učinek ima spironolakton, ki ga lahko kombiniramo s kontraceptivi. Da je učinek viden, je treba počakati nekaj mesecev, zdravilo pa je treba jemati dlje časa. Med stranske učinke sodijo povečano nastajanje seča, nizek krvni tlak, boleče dojke in neredne krvavitve. Antiandrogeno delujeta tudi flutamid in 5-alfa-reduktaze finasterid, ki pa se pri nas redko uporabljata. Poleg tega lahko ženska, ki je prekomerno poraščena, uporabi številna nemedikamentozna sredstva za odstranjevanje dlak, npr. elektrolizo, laser, puljenje, beljenje dlak ter mnoge druge.

Obstajajo tudi zdravila, ki povečajo občutljivost na inzulin.

Med njih štejemo metformin in zdravila iz skupne tiazolidinodionov (roziglitazon, pioglizaton). Metformin je kontraindiciran pri bolnicah s srčnim ali ledvičnim popuščanjem.

Kirurško zdravljenje

Kot zadnji in najbolj radikalen poseg uporabijo kirurško zdravljenje, ki je doživelo prerod z razvojem minimalno invazivne laparoskopske kirurgije. Uveljavile so se številne tehnike destrukcije tkiva, med katerimi je najpogostejša laparoskopska elektrokoagulacija ovarijev (LEKO). Pri tem posegu, ki poteka v splošni anesteziji, s tanko iglo preko trebušne stene punktirajo ciste v jajčnikih in jih koagulirajo z električnim tokom. Ta metoda je v uporabi tudi pri nas, saj je učinkovita in varna izbira pri zdravljenju neplodnosti.