Avtor: Marija Merljak
Celica kot osnovni mehanizem telesa se v tisočletjih ni spremenila, biokemični procesi v telesu so danes prav takšni kot v prazgodovini. Zaradi osiromašene hrane telo ne dobiva več tistega in toliko, kot je takrat. Neskladje povzroča številne alergije. Po zahodnevropskih zdravstvenih podatkih ima alergije že vsak peti prebivalec industrijskega sveta, zato napovedujejo, da bodo alergije ena od epidemij 21. stoletja. V zadnjih letih se je alergija, znana kot seneni nahod, številčno povečala za štirikrat, število astmatikov se je podvojilo, ogromno je tudi alergij na jajca, mleko, …
Najpomembnejšo vlogo pri preprečevanju alergij ima črevesje. Celice v steni črevesja temeljito in vestno nadzorujejo snovi, ki smo jih zaužili. Odločajo, kaj naj spustijo v krvni obtok in kaj naj zavržejo. Vsak zaužiti obrok je nekakšen »delovni stres« za imunske celice, ki so na prvi obrambni črti naše črevesne stene. Če se zmanjša število imunskih celic ali so te napačno vodene, potem nastane nezaželena reakcija na določeno živilo. To reakcijo imenujemo alergija. Dober in učinkovit imunski sistem ni samo obramba pred virusi in bakterijami, temveč je zelo pomemben tudi v boju proti alergijam.
Naš prebavni trakt lahko razgradi hrano na osnovne sestavine, le če vse reakcije od ust do zadnjika pravilno in sočasno usklajeno potekajo. Šele tedaj lahko razgrajena hrana varno prehaja prek krvnega in limfnega obtoka v celice. Če temu ni tako, se aktivira imunski sistem in skuša »pregnati vsiljivce«. Ti vsiljivci so lahko virusi, bakterije ali dražeče snovi v ozračju, ki sprožijo nastanek protiteles v organizmu, ali nerazgrajena hrana, zlasti iz beljakovin.
Razgrajene snovi iz hrane prodirajo v organizem prek sluznice tankega črevesa. Če bi tanko črevo povsem razgrnili, bi zavzemalo 200 kvadratnih metrov površine. Na površini črevesa se kakor na bojnem polju srečujejo bakterije, razgrajajoča se hrana, virusi, glivice in druge škodljive snovi.
Dober imunski sistem na tem bojnem polju izloči škodljive snovi in jim onemogoči pot v krvni obtok. Slab ali neučinkovit imunski sistem tega ne zmore in v krvni obtok uidejo tudi škodljive snovi. Za neučinkovitost obrambe smo lahko krivi tudi sami, če dopustimo nastanek tako imenovanega sindroma prepustnega črevesa. Vzroki zanj so:
Preveč prepustne stene črevesja omogočijo velikim molekulam, na primer tudi neprebavljenim beljakovinam, da preidejo v kri in sprožijo alergijo. Z antibiotiki si povzročimo še dodatno težavo: vsakdo ve, da uživanje antibiotikov poruši normalno črevesno floro ter ravnovesje dobrih in slabih bakterij. Zato dogotrajno uživanje antibiotikov nujno vodi v novo bolezen. Raje preventivno uživajmo »naravne antibiotike«: česen (alicin), probiotične bakterije, nageljnove žbice (eugenol); ti vsebujejo snovi, ki uničujejo slabe bakterije, ne poškodujejo pa človeku koristnih. Naravni antibiotiki motijo združevanje bakterijskih proteinov slabih bakterij in zavirajo razmnoževanje. Nekoliko drugače delujejo banane, slive, rdeča pesa, zelena, žajbelj, kava, gorčica, med, olive, papaja, ingver, jabolka, limone, čaj in čebula, zlasti pa borovnice in brusnice; te imajo snovi, ki preprečujejo, da bi se bakterije oprijele človeških celic.
Veliko ljudi ima alergijske težave zaradi pomanjkanja esencialnih maščobnih kislin oziroma olja žitnih kalčkov iz pšenice, soje in riževih otrobov. Te maščobne kisline pomagajo pri obnovi črevesne sluznice, skupaj z vitamini B-kompleksa in minerali. Vitamin A je pomemben za vzdrževanje zdrave sluznice in hkrati pomaga celiti preveč prepustne stene črevesja. Dobimo ga v maslu, mleku, jajcih in jetrih. Če pa smo alergični na jajca in mleko, je treba uživati karotenoidne snovi, cink in dobre maščobe. Karotenoidi so predstopnja, iz katere telo izdela vitamin A. Nahajajo se v papriki, paradižniku, korenju, špinači, bučkah, … Izkoristek je boljši, če zelenjavo skuhamo, dodamo nenasičene maščobe in je zraven tudi cink. Tega dobimo v morski hrani in govedini, bučnih semenih, leči, a je njegov izkoristek boljši, če imamo dovolj proteinov v prehrani, kalcija in vitamina C. Ta deluje kot močan antihistaminik in preprečuje otekanje in vnetne procese. Pomanjkanje cinka in vitamina B6 je pri precejšnjem številu alergikov pogosto. Cink in B6 sta pomembna za nastanek encimov za razgradnjo beljakovin, cink pa tudi za nastajanje solne kisline v želodcu. Vitamin B6 dobimo v lososu, tunini, leči, pšeničnih kalčkih, bananah, špinači, ovsenih kosmičih, orehih, arašidih in jajcih. Telo s pomočjo magnezija, vitamina B6, cinka in biotina, ki je tudi »član družine« vitaminov B-kompleksa, dobro izkoristi maščobne kisline.
V primeru, če telo ne proizvaja dovolj prebavnih encimov (npr. laktaze, encima, ki pretvarja mlečni sladkor v laktozo), moramo uživati kislo mleko in probiotične jogurte ali dopolnila s probiotičnimi bakterijami.
Kronično vnetje črevesja preprečujejo in pomagajo zdraviti omega-3 maščobne kisline živalskega izvora, torej iz rib. Če imamo v telesu nepravilno razmerje med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami, v korist slednjih (sončnično, koruzno, bučno in sojino olje, margarina), potem telo spremeni linolno maščobo v arahidonsko kislino, ki je največji krivec za vnetne procese. Razmerje spremenimo v koristno, če uživamo več ribjega olja. Tudi olivno olje, ki ima zlasti maščobne kisline omega-9, je koristno pri alergijah, in maslo, ker ima naravni vitamin A.
Končajmo z ugotovitvijo, da je tudi za alergike pomemben dober oziroma učinkovit imunski sistem. Ta zahteva zdravo in vsestransko prehranjevanje tudi v primeru alergenih živil. Ko neko živilo povzroči alergijo, se mu moramo izogniti vsaj za tri dni, da se telo očisti. Takoj nato pa spet poskrbimo za uravnovešeno prehranjevanje, najprej z zamenjavo alergenega živila (npr. namesto kravjega, uživamo kozje mleko). Ni pa nujno, da bo živilo, ki nam je enkrat povzročilo alergijo, le-to povzročilo še enkrat. Alergija je namreč odsev komplesnega stanja v telesu, v celicah. To pa se nenehno dinamično spreminja ob sprotnem uživanju hranil. Previdnost velja, dokler traja alergija.
Sestavine: 300 g moke, 2 žlici sojine moke, 200 g sladkorja, 1 dl olja, 2–3 dl vode, zavitek pecilnega praška, vaniljev sladkor.
Priprava: Zmešamo gladko testo in ga vlijemo v model. Pečemo 30 minut na temperaturi 180 °C. Pečen in ohlajen biskvit navlažimo s sadnim sokom, namažemo z marmelado, s smetano in pretlačenim sadjem. Okrasimo.
Sestavine: 225 g moke, 0,5 zavitka masla, 2 žlici lanene sluzi, 110 g sladkorja, pecilni prašek, riževo mleko, koščki banane, nekaj rozin.
Priprava: Zmešamo gladko testo. Testo vlijemo v papirnate modelčke in pečemo 35 minut na temperaturi 170 °C.
April, 2010