Sladkorna bolezen je povišana koncentracija »sladkorja« v krvi, ki nastane zaradi pomanjkljivega izločanja inzulina, njegovega pomanjkljivega delovanja ali obojega. Kronično povišana koncentracija »sladkorja« v krvi povzroča kronično okvaro, motnjo ali celo odpoved delovanja različnih organov, še posebno oči, ledvice, živcev, srca in žilja.

Sladkorna bolezen zaradi razsežnosti in števila obolelih prerašča v epidemijo, saj zanjo oboleva kar 250 milijonov svetovnega prebivalstva. Vsako leto 7 milijonov ljudi razvije sladkorno bolezen, kar pomeni, da bo do leta 2025 število obolelih s sladkorno boleznijo preseglo 380 miljonov ljudi. V Sloveniji po številu obolelih ne zaostajamo za ostalim svetom. Z evropsko Anketo o zdravju in zdravstvenem varstvu v Sloveniji pri starejših od 15 let je Inštitut za varovanje zdravja RS ugotovil 6,9-odstotno prevalenco in ocenil absolutno število oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji med prebivalci, starimi 15 let in več, na 120.000.

V Sloveniji smo v fazi aktivnega razvijanja Nacionalnega programa za preprečevanje sladkorne bolezni tipa II in obvladovanja sladkorne bolezni, kajti bolezen je socialno breme za družbo, saj se porabi zanjo 2,26 % javnega zdravstvenega denarja.

Javnost je treba seznanjati s sladkorno boleznijo, ker je sladkorna bolezen od leta 2006 označena kot epidemija. To pomeni, da je 6 % odraslega prebivalstva na svetu sladkornih bolnikov. V Sloveniji 80.000 ljudi prejema zdravila za sladkorno bolezen. Ker je sladkorna bolezen neozdravljiva bolezen, je še toliko bolj pomembno zgodnje odkrivanje in preprečevanje poznih zapletov bolezni ter ozaveščanje splošne javnosti.

Poznavanje sladkorne bolezni in izvedba ankete

Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki poteka 14. novembra, smo leta 2008 izvedli anketo o poznavanju sladkorne bolezni. Zanimalo nas je splošno znanje o sladkorni bolezni naključno izbrane populacije, ki je želela izpolniti anketo tistega dne v City parku v Ljubljani.

Z anketo smo hoteli ugotoviti, katerim področjem in vprašanjem iz poznavanja sladkorne bolezni bi bilo treba v bodoče posvetiti posebno ali dodatno pozornost pri izobraževanju javnosti ter kako izboljšati znanje in vedenje o sladkorni bolezni.

Anketa je bila anonimna. Zanimala sta nas le spol in starost anketiranih ter ali ima anketirani sladkorno bolezen. V anketi je sodelovalo 635 oseb. Več udeležencev ankete je bilo ženskega spola. Največ udeležencev je bilo starih od 51 do 60 let, najmanj je bilo mlajših od 20 let. Manj kot petina anketiranih je bila sladkornih bolnikov.

Vsebinsko smo anketo razdelili v poglavja o splošnem znanju o sladkorni bolezni, o dejavnikih tveganja, o simptomih in o zapletih sladkorne bolezni ter o zdravljenju in vodenju ter kontroliranju sladkorne bolezni. Pri vsakem odgovoru so bili možni trije odgovori, in sicer da, ne ter nisem prepričan/-a.

Ugotovitve ankete

Anketirani so v povprečju na več kot 60 % vprašanj iz posameznega poglavja odgovorili pravilno. Iz tega sklepamo, da javnost dobro pozna sladkorno bolezen.

Poznavanje tipov sladkorne bolezni je v splošni javnosti slabše poznano.

Dobro je poznavanje simptomov sladkorne bolezni (npr. stalna žeja, utrujenost, šibkost, zamegljen vid, pogosto uriniranje, počasno celjenje ureznin in ran ter hujšanje kljub normalnemu teku), ki pomagajo pri zgodnjem odkrivanju bolezni in pravočasnem zdravljenju ter preprečujejo resne zaplete sladkorne bolezni.

Zgodnja prepoznava simptomov omogoča pravočasno diagnozo in ustrezno zdravljenje. Številni bolniki s sladkorno boleznijo tipa II izvedo diagnozo šele, ko se pojavijo resni zapleti sladkorne bolezni. Dobro poznavanje zapletov omogoča, da posameznik pravočasno prepozna simptome in jih resno ter odgovorno obravnava. Prav zaradi tega je nujno izobraževanje splošne javnosti o zapletih sladkorne bolezni, saj je pomembno in potrebno sodelovanje  sorodnikov in bližnjih pri pravočasnem in trajnem zdravljenju. Samo tako bomo lahko omejili širjenje sladkorne bolezni in preprečili pozne zaplete bolezni (npr. izgubo zaznavanja v rokah in nogah ter odmiranje udov, ki zahteva kirurško odstranitev). Pozornost bo treba posvetiti tudi opuščanju kajenja pri sladkornih bolnikih. Pomembno je izobraževanje o pravilni negi nog pri sladkornih bolnikih. Javnosti je treba tudi pojasniti, zakaj sladkorni bolniki ne smejo biti krvodajalci, in sicer zaradi povečane nevarnosti počasnejšega celjenja rane in s tem povečane možnosti infekcije pri prejemniku krvi oz. bolniku.

Skoraj vsi udeleženci so pravilno odgovorili, da so za obvladovanje sladkorne bolezni na voljo injekcije inzulina, v nekoliko manjšem odstotku so vedeli tudi za zdravljenje s tabletami in kapsulami. Javnost je zelo dobro poučena o pomenu redne telesne dejavnosti in obvladovanju telesne teže pri sladkornih bolnikih, o pomenu prehrane z malo maščob in veliko vlaknin ter pomenu rednih pregledov oči.

Najmanj udeležencev je pravilno odgovorilo na vprašanje o merjenju glikiranega hemoglobina, največ pravilnih odgovorov pa je bilo na vprašanje o nujnosti rednih zdravniških pregledov za sladkorne bolnike. Več kot 90 % udeležencev je pravilno odgovorilo, da morajo sladkorni bolniki meriti glukozo v krvi, kar je precej več kot na vprašanje o določanju sladkorja v urinu.

Možnosti za izboljšanje ankete

Glede na rezultate ankete ugotavljamo, da je poznavanje sladkorne bolezni v splošni javnosti primerno, saj so udeleženci na večino vprašanj odgovorili pravilno v več kot 60 %. Vendar pa so bili udeleženci ankete verjetno posamezniki, ki se bolj zanimajo za zdravje in sladkorno bolezen.

V prihodnjih raziskavah in anketah bi bilo treba udeležence vprašati tudi o virih informacij oz. kako so pridobili splošno znanje o sladkorni bolezni, o dejavnikih tveganja, o simptomih sladkorne bolezni in njenih zapletih, zdravljenju in vodenju ter kontroliranju sladkorne bolezni. Ugotoviti bi bilo treba, kako javnost glede na izobrazbeno raven pridobiva vire informacij – ali so to prijatelji in znanci, knjige, revije, mediji, televizija ali internet. Raziskavo bi bilo treba razširiti na področje širše Slovenije in ne le glavno mesto, vanjo pa vključiti vzorec ljudi, ki bi bil statistično reprezentativen za slovensko populacijo.

November, 2009