Okužba sečil je zelo pogosta nadloga pri ženskah v rodni dobi in tudi nasploh. Le redkokatera ženska se lahko pohvali, da ni imela v življenju niti ene tovrstne okužbe. Še posebej neprijetna je, če se ponavlja, če ni dodobra ali pravočasno zdravljena, pa je lahko tudi nevarna. Najpogosteje gre za vnetje mehurja oziroma cistitis. Vsaj 20 odstotkov vseh infekcij sečil je ponavljajočih. Ženske obolevajo pogosteje kot moški, in sicer zato, ker sečnica leži v bližini nožnice in danke ter je krajša kakor pri moškem. Pri otrocih pa so tovrstne infekcije najpogostejše do drugega leta starosti.

Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med, specialistka družinske medicine

 

Sečila oziroma urinarni trakt delimo na zgornji in spodnji del. V spodnjem delu se nahajata sečnica in mehur, pri moških tudi prostata, v zgornjem delu pa sečevoda in ledvici. Okužbe najpogosteje potujejo iz spodnjega dela sečil v zgornji del. Najpogostejši povzročitelj vnetja sečil so bakterije, na drugem mestu so glivice, sledijo pa paraziti in različni virusi. Najpogosteje, kar v 80 odstotkih, vnetje sečil povzroči bakterija E. coli, to je črevesna bakterija, nekatere druge so s kožne površine.

Izvor bakterij je v vagini ali danki, te pa se razširijo po sečnici v mehur. Prenašajo se pri spolnih odnosih ali pri nepravilnem brisanju po opravljeni veliki oziroma mali potrebi. Celice (epitelij) v sečnici so namreč zelo ugodne za prenašanje teh bakterij. Bakterije se pri nezapletenih infekcijah selijo navzgor, zato se, če infekcija ni zdravljena, širijo naprej proti ledvicam.

Zdrava sečila

Normalen urin je običajno slamnato rumene barve. Na barvo urina lahko vpliva hrana, ki jo zaužijemo, ali zdravila, ki jih jemljemo. Če na primer jemljemo tetraciklinski antibiotik, je urin oranžne barve. Če jemljemo zdravila proti tuberkulozi, je urin rdečkast. Če popijemo veliko piva, je urin zelo svetel, če jemo na primer rdečo peso, pa je seveda rdeče barve.

Za žensko je normalna količina izločenega seča 0,5–2 litra na dan. Glede na to, koliko pijemo, so normalna odstopanja navzgor ali navzdol. Če pijemo manj, kot je normalno, potem izločimo manj seča, in nasprotno. Določena hrana, alkohol, kava, bolezen (npr. sladkorna bolezen) pa lahko povzročijo tudi pogostejše odvajanje seča.

Znaki okužbe sečil

Najpogostejši znak, da z našimi sečili ni vse v redu, je pogosto in boleče odvajanje seča. Naslednji znak je žgoč, boleč občutek v območju mehurja, bolečina v trebuhu nad sramno kostjo, slabo počutje, utrujenost, majhna količina izločenega urina, nenehno tiščanje na vodo, odvajanje po kapljicah. Urin izgleda bolj mlečen, gost, lahko tudi rdečkast.

Če infekcija ni omejena le na spodnja sečila, ampak se je razširila tudi že v sečevode in ledvici, pa so znaki izrazitejši: slabo počutje, visoka temperatura, mrzlica ter bolečina nad ledvenim delom hrbtenice.

Ni pa nujno, da se ob vsaki okužbi urinarnega trakta bolezenski znaki sploh pokažejo, čeprav se v urinu že nahaja patološko povečano število bakterij.Temu pojavu rečemo asimptomatska bakteriurija in se pri sicer zdravih ženskah praviloma ne zdravi. Zdravijo jo le pri nosečnicah in pri kroničnih bolnikih. Pravi vzroki za ta pojav niso znani.

Obravnava okužbe pri zdravniku

Odkrivanje bolezni poleg kliničnega pregleda in pogovora z zdravnikom naj vsebuje vsaj osnovni pregled urina. Za osnovni pregled moramo izločiti nekaj deset mililitrov urina, pred tem pa si moramo spolovilo umiti, in sicer od spredaj nazaj. V lonček oddamo srednji curek urina.

Najboljši je prvi jutranji urin, saj se ponoči naberejo vse bakterije ob sečnici in jih potem takoj izločimo. Osnovni pregled urina vključuje pregled s testnimi lističi in pregled sedimenta (usedline).

Pri pregledu sedimenta  ugotavljajo obliko levkocitov ali belih krvničk in prisotnost bakterij ter delov ledvičnih celic (cilindrov). S testnimi lističi dokazujejo kislost, vsebnost nitritov, beljakovine, eritrocite, levkocite, pregledajo pa tudi barvo urina. Tekom dneva se število bakterij, še posebej, če veliko pijemo, redči in test v tem primeru infekcije ne bo pokazal.

Če se infekcije ponavljajo, zdravnik poleg osnovnega pregleda naredi še pregled urinokulture (Sanford), ki prikaže specifično občutljivost posameznih vrst bakterij in antibiogram, ki označi antibiotik , ki ga bo treba jemati za učinkovito zdravljenje. Nezapleteno vnetje sečil se zdravi 3–5 dni.

Zakaj dobimo vnetje?

Vemo, da zdravje ni samo odsotnost bolezni in da je resnično zdravo telo v psihofizičnem ravnovesju. Takrat smo tudi dovolj odporni za okužbe, čeprav je količina bakterij začasno povečana. Odpornost organizma pa lahko močno zmanjšajo različne stresne situacije, ki smo jim izpostavljeni, predvsem če trajajo daljši čas.

Zmanjšana imunska odpornost se običajno pojavlja pri kroničnih bolnikih, ki so v bolnišnicah daljši čas v stiku z bolj patogenimi bakterijami ali pa so imeli v sečnico vstavljen kateter. Infekcije se pogosteje pojavljajo tudi po ginekoloških operacijah.

Sladkorna bolezen pomeni dodatno tveganje za vnetje sečil. Če bolezen ni urejena, se namreč v seč izloča zvišana raven sladkorja. Pri diabetikih so vnetja pogosta tudi zaradi glivic.

Opozarjamo vas na postkoitalni cistitis. To je »novejša« diagnoza in se pojavi takrat, ko po spolnem odnosu v nožnici ostanejo bakterije, ki se potem prenesejo v sečnico. Bolnicam, ki opažajo, da se jim po spolnem odnosu pogosto pojavlja vnetje sečil, zdravniki predpišejo antibiotik v nizki dozi, ki ga morajo jemati po vsakem spolnem odnosu ali celo vsak dan, nekaj mesecev. Pomembno pa je tudi to, da si ženska po spolnem odnosu izprazni mehur. S tem preprečimo širjenje bakterij iz vagine v sečnico.

Tudi diafragma in določena spermicidna sredstva dražijo in povzročajo razrast nekaterih bakterij. Pri takšnih primerih zdravniki svetujejo spremembo kontracepcije.

Menopavza lahko pomeni dodatno tveganje za vnetja sečil zaradi zmanjšane ravni hormona estrogena, saj le-ta povzroči stanjšanje sluznice v nožnici, to pa je ugodno okolje za naselitev bakterij. V tem primeru zdravnik predpiše uporabo estrogenske vaginalne kreme in zaščito z antibiotikom (v obliki tablete).

Pogoste okužbe, predvsem pri mladih, so tudi takšne, ki se prenašajo s spolnimi odnosi. Najpogostejše so to klamidijske okužbe ter okužbe z ureaplazmo in gonorejo. Pri tem je v ospredju uretritis oziroma vnetje sečnice. Spremljajoči znak bolezni je lahko izcedek iz nožnice.

Zelo nadležne so ponavljajoče infekcije sečil. Ko se pri ženski po dveh tednih od končanega zdravljenja ponovno pojavijo znaki vnetja in je bakterija, ki ga povzroča, najverjetneje ista kot prej, govorimo o t.i. ponovitvi oz. relapsu. Ponovna okužba oz. reinfekcija pa nastopi po obdobju, ki je daljše od štirinajstih dni po zdravljenju in gre ponavadi za drugo bakterijo. Tovrstne infekcije se najpogosteje ponavljajo v primeru postkoitalnega cistitisa ali pa pri ženskah v menopavzi.

Peče, a ni vnetje

Bakterije pa niso v vseh primerih krive za pojav znakov, ki so podobni kot pri vnetju sečil. Do pekočega in bolečega uriniranja ter draženja sečil lahko pride tudi pri poškodbi sečnice, manjše ranice, ki nastane po spolnih odnosih. Vzrok je lahko tudi alergija na praške ali pa na primer sečni kamni, ki dražijo sečila.

Zdravniki opažajo podobne bolezenske znake tudi pri nekaterih nevroloških boleznih ali na primer po poškodbi hrbtenjače, pri multipli sklerozi, sladkorni bolezni, rakastih boleznih, izrastkih v mehurju, … To niso vnetja sečil v »klasičnem smislu«, znaki pa so povsem isti.

Kaj lahko naredimo sami?

Vnetje sečil preprečimo z ustrezno higieno, pri čemer je pomembno redno in pravilno umivanje – od spredaj nazaj – ter pravilno brisanje danke in spolovila po opravljeni mali ali veliki potrebi, tudi od spredaj nazaj. Nikar ne uporabljajte agresivnih kozmetičnih pripravkov.

Če se brišemo v obratni smeri, prenašamo bakterije iz danke in vagine proti vhodu v sečnico. Zelo pomembno je praznjenje mehurja po spolnih odnosih in zadostno pitje tekočine – liter do liter in pol tekočine na dan. To nam omogoča, da bakterije sproti spiramo iz sečil. Če je tekočine premalo, je seč gostejši in obstaja večja možnost za nastanek vnetja. Bolj občutljivim odsvetujemo uporabo penečih kopeli in dražečih pralnih praškov.

Rak mehurja

Rak mehurja je najpogostejša maligna bolezen na sečilih. V Sloveniji odkrijejo na novo 150 primerov letno. Tu so moški na slabšem, saj trikrat bolj obolevajo za rakom sečil kot ženske. Rak mehurja se navadno razvije pri starejših – med 50. in 70. letom starosti – čedalje pogosteje pa se pojavlja tudi pri mlajših, starih 40–50 let.

Poglavitni vzrok je kajenje oziroma nikotin, sicer pa na pojav raka na sečilih vplivajo delo z anilinskimi barvili in v gumarski industriji, kronično draženje mehurja s sečnimi kamni in okužba z vrsto tropskega parazita.

Prvi vodilni bolezenski znak je krvav urin, vendar POZOR, vsak krvav urin še ne pomeni rakavega obolenja. To je le eden od možnih bolezenskih znakov. Če opazite krvav urin in niste več mladostnik, morate čim prej k zdravniku, da se izključi sum na raka mehurja.

Dopolnilno zdravljenje

Različni zeliščni čaji se uporabljajo poleg zdravil kot dodatno zdravljenje in kot dobra preventiva. Znan je ursi čaj, brusnični čaj in tablete, čaj mrtve koprive in breze. Seveda pa komplicirane in ponavljajoče okužbe sečil mora obravnavati zdravnik.

Nikar se ne sramujte pogovora s svojim osebnim zdravnikom! Tudi če se vam zdi, da je pogovor o tovrstnih temah (na primer pekoče uriniranje, menjava spolnega partnerja (ali celo rizičnega partnerja), ginekološke težave v smislu suhe nožnice) NEPRIJETEN! Ravno zato je treba o tem spregovoriti, saj številne težave, ki so sicer enostavno rešljive, zaradi ne-povedanega, spregledamo ali preslišimo. Zdravje je tudi v VAŠIH rokah (in sečilih)!

Bolezenski znaki pri različnih okužbah sečil

AKUTNO VNETJE MEHURJA

• ponavadi ženske med 20. in 40. letom starosti
• boleče, pogosto odvajanje seča, majhen volumen izločenega seča
• nenaden začetek
• bolečine nad sramno kostjo
• bolečine, povezane s spolnimi odnosi in z uporabo spermicidov ter diafragme
• boleče, pogostejše odvajanje seča

SPOLNO PRENOSLJIVE BOLEZNI

• postopno povečevanje težav
• v preteklosti več spolnih partnerjev ali novi partner
• izcedek iz nožnice

VAGINITIS

• boleče odvajanje seča
• postopni začetek težav
• smrdljiv izcedek iz nožnice
• srbež nožnice

NAVADNO, NEKOMPLICIRANO VNETJE LEDVIC

• bolečine v ledjih
• mrzlica, zvečana telesna temperatura
• slabo počutje
• motnje pri odvajanju seča

STANJA IN BOLEZNI Z VELIKIM TVEGANJEM ZA OKUŽBO SEČIL

• sladkorna bolezen
• nosečnost
• imunosupresija

KOMPLICIRANE OKUŽBE SEČIL

• zastoj urina kjerkoli v urinskem traktu (npr. ledvični kamen)
• okužbe sečil pri moških
• tujki, kateter v urinskem traktu
• veziko-uretralni reflux
• nedavni posegi v urinarnem traktu
• prejemnik (transplantirane) ledvice