Avtor: Urša Stankovič
Zakon o kozmetičnih proizvodih (Uradni list RS, št. 110/03) pravi, da je za ustreznost kozmetičnega proizvoda odgovoren tisti, ki proizvaja kozmetične proizvode oziroma njegov uradni zastopnik v določeni državi ali regiji. Preden gre kozmetični proizvod v prodajo, mora biti izdelana toksikološka ocena za zdravje uporabnikov, ki jo Inštitut za varovanje zdravja RS postavi na podlagi opravljenih preizkusov in študij. Posebna ocena se izvede za izdelke, namenjene otrokom, mlajših od treh let, in za izdelke za zunanjo intimno higieno. Velja, da kozmetični izdelek ob pravilni uporabi ne sme biti škodljiv za zdravje, vendar pa je odločitev o uporabi vedno na strani uporabnikov. Ker slednji postajajo vse bolj osveščeni, tudi vse pogosteje posegajo po izdelkih, ki so promovirani kot naravni.
Spodnja zakonsko predpisana meja, da se kozmetični izdelek lahko ponaša z oznako «naravno», je pet odstotkov naravnih sestavin. Kaj pa ostalih 95 odstotkov? Preden odgovorimo, velja opozoriti, da so šele zadnja znanstvena spoznanja ovrgla dolgo trajajoče prepričanje, da kozmetika ostaja na koži in ne prodira v telo, zato so lahko v njej tudi kemikalije, ki v živilih sicer niso dovoljene. Torej: preostalih 95 odstotkov sestavin mnogih «naravnih» kozmetik so kemikalije, pridobljene iz nafte. Med njimi so tudi spojine, ki so dokazano kancerogene in povzročajo okvare DNK.
Naslednja kakovostna stopnja naravne kozmetike je kozmetika, ki je sicer izdelana iz pretežno naravnih sestavin, vendar ji (največkrat) zato, da zagotovijo njeno obstojnost, dodajo nekaj umetnih spojin. Pri njej je mnogokrat problem, da o poreklu sestavin vemo malo ali nič. Tudi če smo vešči branja deklaracije, ne moremo razbrati, ali gre za naravni ali umetni «dodatek». To posebej velja pri označevanju arome oziroma parfuma (fragrances), ki je lahko naravnega ali umetnega izvora, zakonodaja pa tudi ne predpisuje, da je proizvajalec dolžan razkriti njeno kemično sestavo. Pogosto vsebuje ftalate (estre ftalne kisline), kemične spojine, ki se uporabljajo za izboljšanje elastičnosti plastike. Iz izdelka (poleg kozmetike jih vsebujejo tudi pohištvo, gradbeni materiali, oblačila, obutev, celo igrače) se sproščajo ves čas, ko ga uporabljamo. Povzročajo poškodbe reproduktivnih organov, jeter, ledvic in pljuč.
Vrsta kozmetike, ki se najbolj približa pojmu naravna, je kozmetika, v celoti izdelana iz verificiranih naravnih sestavin. Na našem tržišču so iz te zadnje «skupine» kozmetike naslednje blagovne znamke: Apotteker Scheller, Dr. Hauschka, Primavera, Weleda, nekaj izdelkov (so posebej označeni) A. Vogel in še nekatere druge.
Kozmetični izdelki so bolj oglaševani kot vsi ostali skupaj, rdeča nit večine oglasov pa je «prodajanje» teze, da kozmetika vrača telesu tisto, kar ta izgublja. Konvencionalna kozmetika tudi v resnici tako deluje: koži vrača snovi, ki ji primanjkujejo: vlago, maščobo, sredstva, ki jo sušijo, kolagen, … Zato koža sčasoma preneha izdelovati te snovi, posledica tega pa je «nedelovanje» kozmetičnega preparata, zaradi česar morajo ženske posegati po vse močnejših kremah.
Naravna kozmetika deluje drugače: ne namesto telesa, ampak v sodelovanju z njim. Razlika je posebej opazna pri nočni negi, ko naravna kozmetika odsvetuje močne kreme oziroma kreme sploh. Koža se ponoči čisti in uravnava, v ta proces pa se od zunaj ne smemo mešati. Pogosto se tudi dogaja, da ob menjavi konvencionalne kozmetike z naravno koža zelo burno reagira, včasih celo tako zelo, da ženke prenehajo uporabljati kozmetiko. Možno je sicer, da gre za alergijo na določeno sestavino kozmetike, kar pa preprosto preverite tako, da kremo nanesete na notranjo stran zapestja in opazujete reakcijo. Če se ne pojavi rdečica ali izpuščaj, ne gre za alergijo. Reakcija na obrazu je v tem primeru znak, da je naravna kozmetika spodbudila kožo, da znova deluje. Za začetek tako, da se čisti. Dlje kot so se toksini nalagali v telo, bolj burna bo reakcija.
Konzervansi zagotavljajo, da se kozmetika ne pokvari in so prav v vsakem kozmetičnem preparatu, razen v tistih, ki jih naredimo sami doma. Pogosto povzročajo alergije, nekateri od njih pa so za zdravje celo zelo nevarni. Gre za konzervanse, ki vsebujejo, tvorijo ali razpadejo v formaldehide, snovi, ki povzročajo okvare živčevja in so kancerogene. Taki konzervansi so na primer 2-bromo-2-nitropropane-1, 3-diol, diazolidinyl urea, DMDM hydantoin, imidazolidinyl urea in quaternium 15. Tudi najbolj pogosti konzervansi v «navadni» kozmetiki, parabeni, niso tako zdravstveno neoporečni, kot so menili doslej. Res je, da so, če jih zaužijemo skozi usta, neaktivni. Dolgo je veljalo, da na koži lahko povzročijo «zgolj» alergije. Študije, ki so jih opravili v zadnjem času, pa so pokazale, da parabeni, ki pridejo v telo skozi kožo, vplivajo na estrogen in povzročajo nepravilnosti pri razvoju spolnih organov in težave s plodnostjo. Povezujejo jih tudi z malignimi tumorji (našli so jih celo v tumorjih dojk) in z boleznimi prostate. Na deklaraciji jih najdemo kot methyl, ethyl, propyl in butylparaben. Konzervansi iz skupine kathoni gc (na deklaraciji jih najdemo kot methylisothiazolinone in ethylchloroisothiazolinone) dokazano poškodujejo DNK v celicah, zato jih je dovoljeno uporabljati le v izdelkih, ki jih speremo z vodo (milih, šamponih, …), če njihova koncentracija ni večja od 15 oziroma 7,5 delcev na milijon. Na koži lahko ostanejo vsega nekaj minut. Naravna kozmetika uporablja kot konzervanse izvlečke eteričnih olj, na primer grenivke. Kot konzervansi so varni tudi vitamini A, E in C.
Če vaša kozmetika vsebuje naslednje sestavine (navedene so po abecednem vrstnem redu), ni naravna, ne glede na to, kaj na njej piše:
acrylates/c10-30
alkyl acrylate crosspolymer
aluminium starch octenysuccinate
butul methoxydibenzoylmethane
carbomer,
ceresin
cetil alcohol
cetearil alcohol
cetearil octanotate
cyclopentasiloxane
demethicone
disodium edta
disodium phosphate
glyceril polymercrylate
glyceril stearate
glyceril oleate
hexyladecanon
hexyldecyl laurate
isohexadecane
isoparaffine
methaxycinnamate
methylparaben
paraffinum sodium
paraffinum liquidum
PEG-100 sterate
phenoxyethanol
polyacrilamide
polysobutene
potasium cetyl phosphate
propylene glycol-propyl paraben
sodium hydroxide
sodium benzonate
sorbitan
stearly alcohol
triethylene glycol
Februar, 2009