Povprečna gospodinja uporablja za čiščenje tal, pohištva, pip, lijakov, pečice, oken, posode in vsega ostalega številna sredstva, ki jim skoraj čudežno čistilno moč pripisuje predvsem agresivno oglaševanje. Če bi sledili reklamam, bi samo za čiščenje kuhinje potrebovali najmanj šest različnih čistil!

Posledic pretiravanja s kemijo pri čiščenju bivalnih prostorov ne čuti samo narava, pač pa tudi naša telesa. Nekatere snovi, ki se množično uporabljajo v čistilih, so tako strupena, da bi se jih morali izogniti v širokem loku.

Certifikat Soil Association zagotavlja eko kakovost

V želji po čistem in dišečem stanovanju smo slednjega spremenili v kraj, kjer se leta kronično zastrupljamo. Vse več gospodinj se zato odloča za organska čistila, ki so biološko razgradljiva in nimajo škodljivih posledic za človeka. Vendar je tudi tu potrebna previdnost: številna čistila, ki nam jih ponujajo kot »okolju prijazna« in »ekološka«, vsebujejo organskih sestavin zgolj za vzorec. Pravo ekološko čistilo je opremljeno z ustreznim certifikatom. Eden od najbolj znanih in najstrožjih evropskih certifikatov je certifikat Soil Association, ki zagotavlja, da je v čistilu 70–95 odstotkov organskih sestavin. Ekološko čistilo ne vsebuje niti gensko spremenjenih sestavin niti tistih, ki so potencialno škodljive za okolje in ljudi. Ekološka čistila izkoriščajo lastnosti, ki jih imajo izvlečki rastlin. Nekatera delujejo kot naravna mila (denimo nepalski oreščki, kvilajino lubje, kokosovi orehi), druga, predvsem eterična olja, se ponašajo z antiseptičnim in antimikrobnim delovanjem. Ne vsebujejo antibakterijskih sredstev, encimov in živalskih proizvodov in niso testirana na živalih. Pakirana so v embalažo, ki je razgradljiva in okolju prijazna.

Strupene snovi redno »prebivajo« v naših domovih

Škodljivih snovi, ki smo jim vsak dan izpostavljeni doma, je na stotine. Močno prisotni so denimo polibromirani difenil etri, ki so sredstva za zaviranje gorenja in ki poleg svinca, kadmija, heksavalentnega kroma in polibromiranih bifenilov spadajo med strupene substance, ki jih je EU v napravah za gospodinjstvo prepovedala uporabljati leta 2006. Najbolj nevarne snovi, ki s kopičenjem v telesu povzročajo kronično zastrupljenost, so hlapila (predvsem v osvežilcih zraka in sprejih proti mrčesu) ter sredstva, ki se nahajajo v čistilnih sredstvih in praških za pranje posode in perila. Glavna sestavina osvežilcev stanovanja in sprejev proti mrčesu je paradiklorbenzen. Gre za spojino, ki hitro hlapi in je ena od najbolj nevarnih potencialnih povzročiteljev raka. Univerzalna čistila za odstranjevanje madežev iz oblačil in tudi tista, ki jih uporabljamo za odstranjevanje umazanije iz tal in sten, pogosto vsebujejo amonijak, ki na nezaščiteni koži povzroči alergijo v obliki izpuščajev in/ali rdečice. Čistila za čiščenje zamašenih odtokov, pečic in stranišč pogosto vsebujejo natrijev hidroksid, ki je zelo jedek lug, ki lahko hudo opeče kožo, v njih pa najdemo tudi strupene klor in klorove spojine, krezole in fenole.

Alergije so pomemben razlog za prehod na eko čistila

Snovi v čistilih ob stiku s kožo ali ob vdihavanju najpogosteje povzročijo alergijo. Čeprav slednja običajno ni nevarna (razen v primeru anafilaktičnega šoka, hude sistemske alergijske reakcije, ki sočasno prizadene več organov), pa je zelo neprijetna. Največkrat se kaže kot atopijski ali kontaktni dermatitis. Atopijski dermatitis, ki ga imenujemo tudi nevrodermatitis, se običajno pojavi že pri dojenčkih. Pravi vzrok je podedovana preobčutljivost kože, zagon bolezni pa povzročijo alergeni, med katerimi so pri dojenčkih predvsem sredstva za umivanje, pri odraslih pa tudi čistila. Pojavijo se kožne rdečine in ob njih drobni izpuščaji, ki močno srbijo. Kontaktni dermatitis je pogostejša »posledica« stika kože s čistilom, kaže pa se kot izpuščaj rožnate ali rdeče barve, ki lahko srbijo, lahko pa tudi ne. Študije so pokazale, da so alergije pomemben vzrok, zaradi katerega ljudje preidejo na uporabo ekoloških čistil.

Kis, soda bikarbona in limona očistijo vse

Analiza, ki so jo izvedli v ZDA, je pokazala, da sodobna gospodinja kljub vsej kemiji za čiščenje stanovanja porabi enako časa, kot ga je porabila gospodinja v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Ženske danes za za čiščenje in pranje uporabljamo 10 ali več različnih sredstev, pozabljamo pa, da imamo tista najbolj učinkovita in za nameček še popolnoma naravna pravzaprav pred nosom. Kis, soda bikarbona in limona so vse, kar potrebujemo za učinkovito sobotno »generalko«! Če jih »kombiniramo« z nepalskimi oreščki za pranje perila, se znebimo vsega kemičnega arzenala za boj z umazanijo. Nepalske oreščke sicer na Vzhodu za pranje uporabljajo že stoletja. Gre za sadež drevesa Sapindus mukorosse, ki vsebuje saponine, ki delujejo kot milo. Uporabimo jih tako, da v bombažno vrečko damo 6–8 polovičk oreščkov in jih položimo med umazano perilo v boben pralnega stroja ter perilo operemo kot običajno. Uporabimo jih lahko za 2–3 pranja, potem jih preprosto odvržemo na kompost. Z nepalskimi oreščki lahko peremo pri 90 stopinjah Celzija, pri pranju belega perila dodamo tudi belilo na osnovi aktivnega kisika (sodo bikarbono) ali pa kot belilo uporabimo pecilni prašek.

Recepti za pripravo domačih čistil

Kis je univerzalno čistilo, ki deluje dezinfekcijsko in ga lahko uporabljamo na vseh površinah, razen na marmorju. Lahko ga uporabimo kot mehčalec perila. Ima sicer močan vonj, ki pa izgine, ko se perilo posuši. Univerzalno čistilo iz kisa pripravimo tako, da kis zmešamo z enako količino vode. Pripravimo toliko čistila, kot ga nameravamo uporabiti. Limonin sok raztaplja umazanijo in vodni kamen, lahko pa ga uporabljamo tudi za loščenje medenine. Če ga zmešamo z olivnim oljem (skodelico olivnega olja zmešamo s pol skodelice limoninega soka), dobimo loščilo za les. Limono prerežemo na pol, posujemo s sodo bikarbono in očistimo denimo ploščice v kopalnici in ostale delovne površine. Soda bikarbona deluje kot razkužilo. Z njo nadomestimo čistila z abrazivnim delovanjem, ki so namenjena odstranjevanju trde umazanije. Sode bikarbone ne smemo mešati s kemičnimi sredstvi.

Čistilo za čiščenje odtokov pripravimo tako, da 60 gramov sode bikarbone zmešamo s 110 g kuhinjske soli in 125 ml belega kisa. Mešanico vlijemo v odtok, počakamo eno uro, potem pa v odtok vlijemo liter vrele vode. Fuge v kopalnici očistimo s pasto, ki jo pripravimo iz 60 g sode bikarbone, 60 g boroksa in 80 ml belega kisa. Za usedline na posodi pripravimo mešanico enakih delov belega kisa in vode (1 : 1), dodamo tri žlice soli, nalijemo v posodo, ki jo želimo očistiti, zavremo, pustimo stati čez noč in dobro speremo s tekočo vodo. Namesto mehčalca za perilo v prostor za prašek vlijemo 125 ml belega kisa ali vanj stresemo 60 g sode bikarbone.

Nonifenole uporabljajo v odstranjevalcih maščobe, lakih, kozmetiki, antifrizu ter sredstvih za obdelavo usnja in tekstila. Pri človeku povzročajo motnje delovanja žlez z notranjim izločanjem.

Monoetanolamine (Mea), dietanolamine (Dea) in trietanolamine (Tea) uporabljajo v preparatih, ki se penijo. Iz njih nastanejo nitrosamini, ki škodujejo jetrom in so kancerogeni.

Peg (polietilen glikol) uporabljajo v sredstvih za raztapljanje maščob (kot so čistila za čiščenje pečic). Sumijo, da je kancerogen in da slabi delovanje imunskega sistema.

Triklorsan je snov s protibakterijskim delovanjem, ki jo pogosto uporabljajo v sredstvih za pranje posode in pomivanje tal, pa tudi v milih. Po sestavi je zelo podoben dioksinu, ki je kancerogen in hudo poškoduje jetra in ledvice.

April, 2009