K razvoju kardiovaskularnih bolezni, raka in številnih drugih patoloških stanj prispevajo svoj delež tudi prosti radikali. Govorimo o molekulah, ki nastanejo v procesu celičnega metabolizma ali pod vplivom številnih negativnih dejavnikov iz okolja in se tvorijo v večji količini kot pa je antioksidativna kapaciteta organizma. Višek prostih radikalov čez čas poškoduje celice in povzroči razvoj bolezenskih stanj. Prosti radikali nastanejo predvsem zaradi nepravilne prehrane, kajenja, stresa in onesnaženosti okolja. Snovi, ki nevtralizirajo proste radikale, pa se imenujejo antioksidanti.

Likopen – antioksidant rdeče barve

Likopen je snov iz skupine karotenoidov, ki ima močno antioksidativno delovanje in za katerega je vedno več zanimanja. Največ likopena se nahaja v zrelem paradižniku, oziroma v njegovih izdelkih. Odgovoren je za rdečo barvo paradižnika. Temnejša kot je barva paradižnika, več likopena vsebuje. Zelena in rumena zelenjava ga ne vsebujeta. Poleg paradižnika se likopen nahaja tudi v lubenici, rdeči grenivki in guavi. Ostalo rdeče sadje in zelenjava, kot so jagode ali rdeča paprika, ne vsebujejo likopena. Likopen veže nevarne proste radikale in prepreči njihovo škodljivo delovanje.

Pozitivni učinki vsebnosti likopena pri ženskah

Nedavno objavljene študije so dokazale, da likopen pomaga pri preprečevanju številnih bolezni kardiovaskularnega sistema in rakavih obolenj. Znanstveniki s Harvarda so v študiji, ki so jo izvedli na 28.000 ženskah srednje in starejše generacije, dokazali, da so imele ženske z višjo vsebnostjo likopena v krvi zmanjšano tveganje za akutno srčno ali možgansko kap ter 50 odstotkov manjše tveganje za smrt zaradi kardiovaskularnih bolezni kot ženske z nižjo vsebnostjo likopena v krvi. Raziskava je pokazala, da obstaja vzročna povezava med vsebnostjo likopena v krvi in kardiovaskularno boleznijo. Povedano z drugimi besedami, večja kot je vsebnost likopena v krvi, manjše je tveganje za nastanek kardivaskularnih bolezni in manjša potreba po zdravniški intervenciji. Ista študija je tudi pokazala, da je pri osebah, ki jedo izdelke iz paradižnika najmanj enkrat dnevno, tveganje za kardiovaskularne bolezni znižano za 30 odstotkov.

Posledice nizke vsebnosti likopena pri moških

Na Finskem so v petletni študiji dokazali, da imajo moški z nizko vsebnostjo likopena trikrat večje tveganje obolevanja za angino pektoris in srčne ali možganske kapi kot moški z normalno vsebnostjo likopena v serumu. Pri osebah, ki so prebolele angino pektoris ter srčno ali možgansko kap, je zabeležena 39 odstotkov nižja vsebnost likopena v krvi. Vsebnost betakarotena pa ni pokazala povezave z navedenimi boleznimi.

Na podlagi izrečenih dejstev lahko zaključimo, da je vsakodnevni vnos naravnega likopena za ohranitev zdravja zelo pomembna. Na osnovi mednarodnih študij je priporočen dnevni vnos likopena, in sicer 5 do 10 mg. Vsekakor je potrebno upoštevati, da je tudi v razvitih deželah vsakodnevna prehrana revna z  likopenom.

ALOJA VERA – antioksidant zelene barve

Alojo vero so zaradi njenih zdravilnih moči cenili že v pradavnini. Široko področje alojinega delovanja so uporabljali v svojem ljudskem zdravilstvu že stari Egipčani in Maji. Dandanes ta cesarica zdravilnih zelišč doživlja neverjeten preporod. Kje tiči vzrok?

Aloja vera vsebuje številne naravne spojine in minerale. Med njimi najdemo antrakinonske glikozide, encime, vitamine, aminokisline ter mono- in polisaharide. Njeni encimi imajo pomembno vlogo pri prebavi, absorpciji hranil in odstranjevanju škodljivih snovi iz organizma. Med vitamini so v največji meri zastopani vitamin C, E ter vitamini B-kompleksa. Aloja vsebuje 7 esencialnih ter 11 neesencialnih aminokislin. Med polisaharidi ima ključno vlogo acemanan, ki je odgovoren za stimulacijo imunskega sistema. Za ohranitev bioloških in hranilnih lastnosti omenjenih sestavin v gotovih pripravkih je zelo pomemben način pridobivanja izvlečka aloje. Sodobni postopki pridobivanja izvlečkov se tako izogibajo toplotni obdelavi rastlinskega materiala, kar končnemu izdelku zagotavlja učinkovitost.

Koristni učinki aloje vere

Tradicionalno najbolj poznani učinek aloje pri peroralni uporabi je odvajalno delovanje. Zanj so odgovorni antrakinoni, zlasti aloin. V zadnjem času pa vedno bolj prevladujejo peroralni pripravki, iz katerih je aloin odstranjen. S tem se izognemo odvajalnemu delovanju ter neželenim učinkom, za katere je v največji meri odgovoren prav aloin, hkrati pa so ohranjeni vsi ostali koristni učinki. Aloja deluje zaščitno na sluznico prebavnega trakta, zmanjšuje kislost v želodcu in s tem tveganje za nastanek razjede ter olajša prebavo in pomaga pri zdravljenju črevesnih vnetij. Poleg tega ugodno vpliva na raven prostega holesterola in HDL v krvi ter ima hipoglikemični učinek. Med ostalimi učinki aloje navajajo tudi protivirusno, protibakterijsko in imunostimulativno delovanje.

S tem pa se zdravilne lastnosti aloje še ne končajo. Novejše študije so namreč pokazale, da aloja vera izboljša absorpcijo vitaminov C in E, in sicer tako, da upočasni njuno absorpcijo ter podaljša čas njunega zadrževanja v plazmi. Prav tako so v kliničnih študijah in s poskusi preučevali ter ovrednotili njeno zaščitno delovanje v prebavilih in jetrih ter pokazali na prisotnost učinkovin, ki lahko delujejo kot antioksidanti.