V prejšnji številki revije smo vam skozi pogovor s prim. doc. dr. Bojano Žvan, dr. med., predstavili možgansko kap in prehodno pretočno motnjo. Spoznali ste lahko znake možganske kapi ter ukrepe, ko prepoznate znake. V 2. delu pogovora pa bo tekla beseda o dejavnikih tveganja – kaj lahko sami postorimo, da se izognemo možganski kapi.

Avtor: A.Ž.

Citat oz. zanimivost:

Razlika med prehodno možgansko pretočno motnjo = tranzitorno ishemično atako (TIA) ali IMK zadnja leta ni več tako pomembna, ker so mnogi preventivni ukrepi namenjeni obema. Po definiciji je ishemična možganska kap skupina nevroloških simptomov in znakov žilnega izvora, ki trajajo več kot 24 ur, TIA pa je definirana kot skupina žariščnih nevroloških znakov žilnega izvora, ki trajajo manj kot 24 ur.

Dejavnike tveganja za možgansko kap poznamo razmeroma dobro. Ali lahko preprečimo prvo možgansko kap in ali lahko preprečimo njene ponovitve? Ali se bolniki, ki so že doživeli možgansko kap, posebej pa tisti bolniki, ki so doživeli TIA, zavedajo, kako veliko je tveganje za ponovitev bolezni?

Med dejavniki tveganja, ki so tesno povezani z možgansko kapjo, so v prvi vrsti zvečan krvni tlak, sladkorna bolezen, zvečan krvni holesterol, kajenje, prekomerno uživanje alkohola in debelost. Pomembni dejavniki tveganja so tudi bolezni srca, najpogosteje trepetanje preddvorov (fibrilacija atrijev), umetna srčna zaklopka ter svež miokardni infarkt. Na dejavnike tveganja, na katere ne moremo vplivati, je moški spol, starost in genetska obremenjenost za žilne bolezni. Možni dejavniki tveganja so še stres, okužbe z različnimi virusi in bakterijami in številni drugi vzroki.

Možganski kapi se lahko izognemo, če pravočasno prepoznamo dejavnike tveganja. Ti so navadno prisotni že davno prej, preden bolnik zboli za možgansko kapjo. V čim mlajših letih se začnimo truditi, da možganske kapi nikoli ne bi doživeli. Lahko jo preprečimo s preprostimi spremembami življenjskega sloga: prenehajmo kaditi; vsaj pol ure na dan se ukvarjajmo s telesno vadbo, na primer s hitro hojo; jejmo veliko sadja in zelenjave; vzdržujmo pravilno telesno težo; v hrani omejimo sol, maščobe in sladkor; izogibajmo se čezmernemu uživanju alkohola; redno si merimo krvni tlak, še zlasti, če smo z zvečanim krvnim tlakom družinsko obremenjeni; kontrolirajmo krvne maščobe in krvni sladkor in če občutimo nereden srčni utrip, pojdimo po nasvet k zdravniku.

Večina zbolelih z ishemično možgansko kapjo pride do zdravnika mnogo prepozno. Zavedati se moramo, da lahko krvni strdek uspešno raztopimo samo, če pride bolnik s svežo možgansko kapjo do ustrezno izurjenega zdravnika pravočasno, saj je zadnji možen čas raztapljanja krvnega strdka 3 ure po pričetku simptomov. Za sekundarno preventivo, to pomeni za preprečitev ponovne možganske kapi, je z zdravili v Sloveniji dobro poskrbljeno. Bolnikom so na voljo vsa ustrezna in najnovejša protiagregacijska in protikoagulacijska zdravila ter zdravila za zniževanje krvnega tlaka in krvnih maščob, ki jih priporočajo smernice za preprečevanje možgansko-žilnih ishemičnih dogodkov. Cilj dolgotrajnega zdravljenja z zdravili ni samo zmanjšanje tveganja prve oz. ponovne možganske kapi, ampak tudi drugih ishemičnih dogodkov, na primer srčnega infarkta. Največ za preventivo pred ponovno možgansko kapjo pa lahko naredijo ljudje sami, če upoštevajo načela zdravega načina življenja in upoštevajo predpisano zdravljenje.

V preprečevanju možganske kapi dosegamo izjemne rezultate tudi s karotidno angioplastiko, z vstavitvijo žilne opornice. To pomeni, da zoženo notranjo karotidno arterijo v vratu, ki je glavna dovodna žila za možgane, razširimo in vanjo vstavimo žilno opornico, ki jo ljudje poznajo pod imenom stent. Stent arterijo razpira tako, da možganom omogoča primeren pretok krvi ter s tem prepreči možganski infarkt, ki ga z drugimi besedami imenujemo ishemična možganska kap. Karotidna angioplastika vse bolj nadomešča klasične načine operativnega zdravljenja. Posegi so manj invazivni in povezani z manjšim številom zapletov, če jih izvajajo izurjeni specialisti interventne radiologije, ki s pomočjo katetra skozi femoralno arterijo v dimljah uvedejo žilno opornico v zoženo karotidno arterijo.

Kako zdravimo možgansko kap oz. TIA-jo, kašne so smernice zdravljenja pri nas in po svetu?

Manjša ishemična možganska kap ali TIA sta pomemben napovednik za ponovitev možganske kapi. Tveganje za ponovni možgansko-žilni ishemični dogodek znaša v 90 dneh 10,5 odstotka z največjim tveganjem v prvem tednu, v prvem letu po prebolelem dogodku je tveganje do 20 odstotkov, skupno tveganje pa je v prvih petih letih od 30 do 40 odstotkov. Raziskave so pokazale, da urgentna obravnava bolnikov s TIA ali manjšo možgansko kap zmanjša tveganje za ponovno ishemično možgansko kap kar za 80-90 odstotkov. Zmanjšanje tveganja ni odvisno od starosti ali spola, prav tako pa zgodnje zdravljenje ne poveča tveganja za znotrajmožgansko krvavitev ali druge krvavitve.

Prevladuje zmotno prepričanje, da je TIA nenevarna bolezen, pa temu še zdaleč ni tako. Kakšna je, po vašem mnenju, ozaveščenost bolnikov in tudi zdravnikov, specialistov splošne medicine, ki se pogosto prvi srečajo s temi bolniki?

Zdravniki splošne in družinske medicine se v svojih ambulantah pogosto srečujejo z bolniki s TIA in z možgansko kapjo tako v akutnem kot tudi kasnejšem obdobju bolezni. Zato imajo prav oni najpomembnejšo vlogo v vseh obdobjih bolezni, tako v primarni preventivi, zgodnji diagnozi, akutnem zdravljenju, zdravljenju posledic, nadaljevanju rehabilitacije, pri vključevanju bolnikov v socialno in družinsko okolje kot v sekundarni preventivi z namenom preprečiti ponovni veliki možgansko-žilni dogodek. Diagnostika, načini zdravljenja in rehabilitacija možgansko-žilnih bolezni so dinamični pojmi, saj se zaradi hitrega razvoja medicine na tem področju neprestano nadgrajujejo, dopolnjujejo in spreminjajo. Občudujoč napredek v razumevanju patogeneze možgansko-žilnih bolezni skupaj z neinvazivnimi diagnostičnimi načini in s strategijo zdravljenja, ki temelji na izsledkih velikih randomiziranih kliničnih raziskav, je postavil možgansko-žilne bolezni med vodilna področja medicine v svetu, ki narekujejo stalen in hiter razvoj. Ob tem se zdi večdisciplinarni pristop prava pot k napredku, še donedavni nihilizem do te veje medicine pa se postopoma, vendar vztrajno spreminja in ostajata izven krogov uradne medicine. Ozaveščenost zdravnikov družinske in splošne medicine je dobra in se izboljšuje prav s takšnimi strokovnimi srečanji, kot je potekalo 1. marca 2008 v ljubljanskem hotelu Mons. Tokratnega, že tradicionalnega srečanja Akutna možganska kap III se je udeležilo rekordno število zdravnikov in medicinskega osebja, ki jih to področje zanima, saj smo beležili okoli 500 obiskovalcev. Očitno se vedno bolj vsi zavedamo, da je 21. stoletje stoletje možganov.

ABC zdravja

Bolniki, ki so doživeli TIA z vsemi prehodnimi znaki možganske kapi, ki prenehajo najkasneje v 24 urah, običajno pa prej kot v eni uri, ali malo možgansko kap s komaj izraženimi znaki možganske kapi, in njihovi svojci se morajo zavedati, da je možganska kap katastrofa, ki jo lahko preprečimo. Zato naj bodo še posebej pozorni, saj lahko s hitro medicinsko obravnavo zmanjšajo tveganje za možgansko kap kar v 80-90 odstotkih. Te bolnike bo zdravnik družinske, splošne ali zdravnik urgentne medicine takoj napotil k specialistu nevrologu, ki bo odredil preiskave, s katerimi bo ugotovil vzrok TIA ali manjše ishemične kapi ter predpisal ustrezna zdravila za preprečevanje ponovne TIA ali možganske kapi. Ti bolniki naj redno jemljejo predpisana zdravila in spremenijo življenjski slog, kot ga priporočajo načela sekundarne preventive.

Nasveti bolnikom:

Kontrolirajte svoj krvni tlak! Preverjajte, ali imate normalen krvni tlak. Če je tlak blizu zgornje meje (140/90 mmg) in če imate v družini povišan krvni tlak, povprašajte zdravnika, kako pogosto ga morate meriti. Že mejno zvišan krvni tlak predstavlja veliko tveganje za možgansko kap.

• Ne kadite! Kajenje poveča nevarnost za možgansko kap. S kajenjem se življenje skrajša za 8-9 let. Če kadite, prenehajte! Opustitev kajenja pripelje do zmanjšanja arteroskleroznih sprememb in zmanjšanje rizika za možgansko kap.
• Prepoznajte in zdravite sladkorno bolezen! Bolniki s sladkorno boleznijo (posebno tip II) predstavljajo skupino z velikim tveganjem za možgansko kap. Če imate sladkorno bolezen, nikoli ne prenehajte jemati zdravila brez posvetovanja z zdravnikom. Upoštevajte načela diabetične diete.
• Ne uživajte preveč alkoholnih pijač! Več od enega do dveh kozarcev vina ali piva na dan lahko privede do povečanega tveganja za možgansko kap.
• Prehranjujte se zdravo! Uživajte hrano z nizko vrednostjo zasičenih maščob, holesterola in natrija. Zaužijte veliko sadja in zelenjave, hrana pa naj bo bogata z vlakninami.
• Bodite telesno aktivni! Telesna nedejavnost in debelost sta odvisna dejavnika tveganja. Izmerite si obseg pasu. Obseg pasu preko 80 cm pri ženskah in preko 90 cm pri moških pomeni prekomerno telesno težo. Telesna aktivnost zmanjša tveganje za možgansko kap. Poskusite z zmerno aktivnostjo 30–60 minut vsak dan. Dovolj je že hitra hoja.
• Živite zadovoljno!

Možganska kap je katastrofa, ki jo lahko preprečimo! Še večja katastrofa pa je, če vemo, da jo lahko preprečimo, pa je ne preprečujemo!