Sopomenke osteoartroze so osteoartritis, degenerativna sklepna bolezen, degenerativni artritis in degenerativna artroza. Prizadene nosilne sklepe, kot so kolena, kolki, stopala, vratni in ledveni del hrbtenice, pa tudi male sklepe na rokah in na prstih na nogah.

Kakšne težave povzroča bolezen?

Bolečina, ki je najprej le občasna, v mirovanju preneha in običajno ni zelo močna. Stopnjuje se pri obremenitvi (na primer pri hoji, …). Pojavlja se tudi okorelost med mirovanjem (t.i. jutranja okorelost) v prizadetem sklepu, ki z gibanjem izzveni. Sprva so prizadeti sklepi prstov na rokah in nogah, vratni in ledveni del hrbtenice ter kolki in kolena. Pojavi se tudi otekanje prizadetih sklepov in zmanjšana gibljivost.

Kaj se dogaja pri osteoartrozi?

Sklepne površine zdravega sklepa pokriva hrustanec, ki omogoča normalno gibanje. Sčasoma se začne hrustanec zaradi različnih vzrokov spreminjati in obrabljati, najpogosteje zaradi staranja, poškodb, prirojenih okvar sklepov ter preobremenitev. Hrustanec spremeni barvo, na njegovi površini se pojavijo razjede, postaja tanjši, bolj krhek ter neodporen na obremenitve. Na koncu hrustanec povsem izgine. Kost pod njim se odzove tako, da tvori novo kost in na robu kosti nastajajo kostni izrastki (osteofiti). Tako se sklepni prostor zmanjšuje, sklepne površine niso več gladke, ne drsijo druga ob drugi, temveč se drgnejo med seboj. Zato se pojavijo bolečine, deformacije sklepov ter omejena gibljivost.

Vaje in telesna aktivnost

Osnovni cilji zdravljenja so lajšanje bolečin, ohranjanje gibljivosti sklepov ter vzdrževanje in krepitev mišične moči. V začetnih stanjih osteoartroze lahko z zdravili, ki vsebujejo paracetamol, lajšamo zmerne bolečine. Pri napredovani obliki, ko so bolečine močnejše, in se pojavi tudi vnetje, običajno zdravnik predpiše močnejša zdravila s protivnetnim delovanjem. Jemanje zdravil mora biti pod kontrolo zdravnika, saj se le-ta odloči za čim krajše jemanje ustreznega zdravila ter v čim nižjem, a še učinkovitem odmerku. Pri preprečevanju in zdravljenju osteoartroze je telesna aktivnost zelo pomembna. Vaje za gibljivost ter krepitev mišic so zelo pomembne za ohranjanje funkcije prizadetih sklepov, saj le-te zmanjšujejo mišično napetost ter povečujejo prožnost mišic in kit.

Plavanje je najustreznejša oblika aerobne vadbe. Razbremenijo se sklepi, krepijo se mišice, topla voda pa še dodatno blagodejno vpliva na celo telo. Od preostalih aktivnosti je priporočljivo: kolesarjenje (izogibati se je potrebno prevelikim vzponom), sobno kolo, hoja in tek na smučeh (drsni korak je prepovedan), nordijska hoja. Seveda pa moramo predvsem poslušati svoje telo, ki nas bo opozorilo, kdaj je aktivnosti preveč.

Dejavniki tveganja, ki so povezani z razvojem osteoartritisa:

• starost (nad 45 let),
• spol,
• dedno nagnjenje,
• čezmerna telesna teža (tveganje je večje za 20 %),
• poškodbe sklepov,
• bolezni, ki poškodujejo hrustanec (npr. revmatoidni artritis, motnje v metabolizmu železa, protin),
• neenakomerna obremenitev.

Kaj je natrijev hialuronat?

Natrijev hialuronat je naravna sestavina sklepne tekočine in je odgovoren za viskoznost in elastičnost sklepne tekočine. Pri majhnem naporu (npr. pri hoji) ležijo verige natrijevega hialuronata vodoravno druga na drugi. S tako razporeditvijo verig učinkuje natrijev hialuronat kot mazivo. Pri večjih naporih (tek, hoja po stopnicah navzdol) se verige natrijevega hialuronata nagubajo. Taka razporeditev ublaži sunke med gibanjem.

Junij, 2008