Česen je med našimi priljubljenimi začimbami in nepogrešljiv v vsakodnevni kuhinji. Pa poznamo in uporabljamo njegovo zdravilno moč?

Spada v družino lukov, med lilijevke in sodi med najbolj priljubljene in razširjene začimbe. Njegovo vrednost izraža latinska beseda unio, ki pomeni »velik biser«, Kitajci pa ga imenujejo »dragulj med zelenjavo«. Njegovo zdravilno moč so poznali že graditelji piramid, rimski vojščaki pa naj bi na svojih dolgih pohodih vsak dan dobivali strok česna, ki naj bi jih varoval pred črno magijo. Obstaja legenda, ki pravi, da česen odganja vampirje, varuje pa tudi pred ljubosumnimi nimfami, ki nadlegujejo in ustrahujejo noseče ženske in zaročene device. Omeniti moramo tudi njegovo afrodizično moč, ki je bila povzdignjena skozi stoletja. V Evropi smo česen kot zdravilno rastlino odkrili v srednjem veku, ko so ga med drugim uporabljali zoper kugo. Med 2. svetovno vojno pa so česnove obkladke polagali na rane – učinkovito nadomestilo za antibiotike. Morda je najboljše, če zapišemo, da so česen poznale vse stare civilizacije in da je ena redkih rastlin, ki jo poznajo po vsem svetu.

V novejšem času pa je njegovo zdravilno vrednost potrdila tudi znanstvena medicina.

Česen vsebuje žveplene spojine (alicin, ajoene, vinilditiine), ki mu dajejo sicer značilen, a neprijeten vonj, vendar pa brez njih ne bi bil zdravilen. Najpomembnejša sestavina je alicin, antibiotik iz česna, ki nastane iz anilina. Nastane, ko česen zdrobimo. Danes uporabljamo sveže česnove stroke najpogosteje kot začimbo, s primernimi tehnološkimi postopki pa naredijo različne farmacevtske oblike. Večino česnovih čebulic predelajo v prašek ali jih zdrobljene macerirajo (pridobivanje učinkovin z namakanjem) v rastlinskem olju in macerat polnijo v ustrezne farmacevtske oblike, najpogosteje v mehke kapsule. Če so kapsule odporne na želodčno kislino, so gastrorezistentne, vsebina pa se sprošča šele v tankem črevesju, zato ni neprijetnega vonja in obremenitev želodca.

Dandanes je česen priljubljen predvsem zaradi ugodnega učinka na srce in ožilje. Znižuje raven skupnega in »slabega« (LDL) holesterola, zviša pa nivo »dobrega« (HDL) holesterola, ki skrbi za odstranjevanje škodljivega holesterola iz žilnih sten in s tem ohranja žilno prožnost in preprečuje njihovo poapnenje. Tako preprečuje starostne spremembe na žilju, predvsem pa upočasni nastanek ateroskleroze.

Česen zmanjšuje tudi nastajanje krvnih strdkov.

Preprečuje zlepljenje krvnih ploščic in pospešuje fibrinolizo. Blago znižuje previsok krvni pritisk.

Pospešuje izločanje prebavnih sokov in zaradi svoje protimikrobne učinkovitosti krepi odpornost organizma. Preprečuje okužbe z bakterijami, glivicami (kandido), virusi (herpesom) in črevesnimi zajedalci (glistami).

Pomembne so ugotovitve, da zmanjšuje tveganje za nastanek nekaterih malignih bolezni, kot so npr. rak želodca in rak debelega črevesja. Učinkovine v česnu delujejo antioksidativno, lovijo proste radikale in tako preprečujejo poškodbe celic. Po priporočilih ameriškega onkološkega inštituta (American National Cancer Institute) je česen na prvem mestu na spisku jedi, ki preprečujejo raka.

Nenazadnje eterična olja, ki jih vsebuje česen, dražijo sluznico dihal, jo razkužujejo, redčijo sluz in povečanjo njeno izločanje.

Ob zmerni uporabi česna ne zasledimo neželenih učinkov. V primeru večjih količin pa lahko pride do prebavnih motenj, kajti česen draži želodčno in črevesno sluznico. Če pride do prebavnih motenj, vzemimo gastrorezistentne pripravke. Potrebna je pazljivost pri ljudeh, ki se zdravijo z antikoagulanti (kumarini, salicilati), ker česen vpliva na strjevanje krvi. Prav zaradi tega ga tudi ne smemo uporabljati teden dni pred ali po operaciji.

Za zdravilno delovanje je potrebno zaužiti 1 strok (5 g) svežega česna na dan. Za tiste, ki jim česen v hrani povzroča težave zaradi vonja ali občutljivih prebavil, priporočamo česnove pripravke. Potrebujemo 0,5 do 1 g uprašenega česna ali 1,6 česnovega macerata na dan. Priporočljivo je redno in dolgotrajno jemanje.

Česen je tako že stoletja zelo cenjena rastlina, nepogrešljiva v kulinariki in cenjena kot zdravilni pripravek. Dosegljiv je na vsakem koraku; če je le mogoče, vzemimo ekološko pridelanega ali pa ga posadimo na svojem vrtu, lahko pa posežemo po že pripravljenih pripravkih. Izkoristimo darove, ki nam jih s to preprosto rastlino ponuja narava.