Seneni nahod je vrsta alergijskega nahoda. Imunski sistem povsem brez potrebe napade delce cvetnega prahu, ki jih veter zanese na sluznico nosu in očesno veznico. V nosu in na očesni veznici nastane alergijsko vnetje, ki ga bolnik čuti kot kihanje, srbenje v nosu, žrelu in sluhovodih, voden izcedek iz nosu ter občutek peska v očeh. Nekateri bolniki med sezono cvetenja dobijo tudi prehodno astmo, ki se kaže z dušenjem ali s kašljem. Veliko bolnikov je v času cvetenja alergogenih rastlin utrujenih in razdražljivih. Nekateri imajo celo nekoliko povišano telesno temperaturo in simptome, ki so podobni gripi.

Avtor: Mitja Košnik

Kako ugotovim, ali imam seneni nahod?

Sezonski pelodni alergijski rinokonjunktivitis (seneni nahod) ima več kot 10 % odraslih ljudi. Najpogostejši je v starosti med 15. in 25. letom. Značilne težave pri senenem nahodu se pojavijo vsako leto približno ob istem času. Težave so izrazitejše ob sončnem in suhem vremenu, umirijo pa se, kadar pada dež. Težave so izrazitejše, kadar je bolnik v naravi in se umirijo v zaprtih prostorih. Precej bolnikov s senenim nahodom čuti srbež v ustih, kadar uživajo sveže sadje (jabolka, breskve, melone, kivi, lešnike) in zelenjavo (korenje, zelena). Nekatere bolnike srbijo dlani, kadar luščijo surov krompir ali paradižnik.

Diagnozo senenega nahoda se potrdi tako, da se dokaže prisotnost alergijskih protiteles IgE proti cvetnemu prahu, kar zdravnik naredi s kožnimi testi alergije ali pa jih izmerimo v vzorcu krvi.

Alergogeni pelod

Pelodni rinokonjunktivitis povzroča pelod vetrocvetnih rastlin

Drevesa
Jelša in leska cvetita od januarja do marca.

Breza je najpomembnejše alergogeno drevo. Sezona cvetenja začne v začetku aprila in traja približno mesec dni.

Gaber je sorodnik breze. Veliko se ga sadi kot živo mejo. Cveti nekoliko kasneje kot breza, konec aprila in v maju.

Cipresovke so pomembne alergogene rastline predvsem v obmorskih krajih, kjer cvetijo od januarja do aprila. Cipresovke se sadijo kot okrasna drevesa tudi v kontinentalnih predelih, kjer cvetijo aprila in maja.

Oljka cveti od januarja do junija, vrh sezona cvetenja pa je maja.

Trave

Trave cvetijo od začetka maja do konca julija (v mediteranskem področju od konca aprila do konca maja, v visokogorju in deželah severne Evrope kasneje), nekatere vrste pa preko celega leta. Pelod iz trav se sprosti v jutranjih urah, tako da je na kmetijskih območjih največja koncentracija peloda zgodaj dopoldne. Ker pelod do urbanih naselij pripotuje po zraku, je v mestih največja koncentracija peloda popoldne ali proti večeru, ko se zaradi termičnih pogojev spusti v nižje plasti zraka. Že blag dež spere pelode iz zraka.

Zeli

Parietarija (krišina) v mediteranskem področju cveti dvakrat. Prvi vrh je aprila in junija, drugi pa od avgusta do oktobra.

Ambrozija cveti od avgusta do kasnega septembra. Sprosti zelo veliko količino peloda, ki lahko potuje stotine kilometrov daleč. V Avstriji in Madžarski je med bolniki s polinozo 10 % senzibiliziranih za ambrozijo, še več pa na področju jugovzhodnega Balkana.

Navadni pelin, trpotec in kislica so tudi pomembni povzročitelji polinoze v poletnem in jesenskem obdobju.

Ocena teže senenega nahoda

Za opredelitev teže bolezni upoštevamo njen vpliv na kakovost življenja:

• Blaga bolezen – bolnik čuti simptome, ki pa večino časa niso moteči in skoraj ne ovirajo normalnih življenskih aktivnosti.
• Zmerna/težka bolezen – simptomi so toliko izraziti, da ovirajo ali povsem onemogočajo običajne življenjske aktivnosti, ukvarjanje s športom, opravljanje poklica (študija) ali motijo spanje.

Ukrepi za zdravljenje pelodnega rinitisa

• Najpomembnejši in najučinkovitejši ukrep je izogibanje pelodu, kadar je to le mogoče in kolikor je mogoče. Ob veliki izpostavljenosti cvetnemu prahu namreč zdravila slabše ali celo nič ne učinkujejo.
• Zelo učinkovito je tudi zdravljenje z zdravili.
• Specifična imunoterapija je namenjena bolnikom z najtežjo obliko bolezni, ker zmanjša imunsko in klinično odzivnost ob stiku z alergenom.

Ukrepe vedno izvajamo v tem vrstnem redu in jih kombiniramo.

Ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti alergenu

• Bolnik mora vedeti, za katere vrste cvetnega prahu je preobčutljiv. Ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti mora namreč izvajati le v času, ko cvetijo zanj pomembne rastline.
• Pomembno je vedeti, kdaj cvetijo posamezne alergogene rastline. Sezona cvetenja posameznih rastlin se od leta do leta spreminja tudi za cel mesec, kar je odvisno od vremenskih razmer. Čas cvetenja je odvisen tudi od nadmorske višine in klimatskih dejavnikov, tako da ista rastlina v različnih delih države cveti v različnih obdobjih. Zaradi bioloških ritmov nekatera drevesa močno cvetijo samo vsako drugo leto ali še redkeje. Zato je koristno spremljati informacije o pojavljanju peloda in njihovi trenutni pomembnosti, ki so v časopisih, ne teletekstu in na internetu:
  http://www.ivz.si/index.php?akcija=novica&n=654
  http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/bio.html
  http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/knji%C5%BEnica/mese%C4%8Dni%20bilten/
• V sončnem ali vetrovnem vremenu je v zraku veliko peloda, malo pa, kadar je deževno.
• Kadar je koncentracija peloda velika, ostanite v zaprtem prostoru.
• Pazite, da ne prinesete cvetnega prahu v bivalne prostore. Priporočljivo je, da so okna spalnic in dnevnih sob v času cvetenja zaprta. Prostore na hitro prezračite v nočnih urah ali takrat, ko pada dež. Ko pridete domov, se preoblecite in operite lase.
• Izberite raje športne aktivnosti v dvorani in ne na prostem. Če želite izvajati športne aktivnosti v naravi ali kmečka dela, koristi uporaba plavalnih očal.
• Učinkovita je sprememba kraja bivanja v času cvetenja regionalnih alergogenih rastlin. Pelodu se lahko izognete z načrtovanjem dopusta na morju in v planinah.
• Pomembna je izbira ustreznega poklica. Na to je potrebno misliti že ob vpisu na srednjo šolo. Posebno neugodni poklici so delo v naravi, delo z živalmi, cvetličarstvo, pekarstvo.