Avtor: K. Novak
Bolezenski simptomi in znaki so posledica imunskih dogajanj v telesu. V otroški dobi se prizadetost kože najpogosteje kaže kot atopijski dermatitis, dokler se iz diete ne izloči kritično hranilo.
V odrasli dobi pa so pojavne oblike lahko različne in pestre:
Če gre za lažjo obliko alergije, se pojavi solzenje, kihanje, voden izcedek iz nosu in koprivnica. Pri hujših oblikah alergije pa se pojavi še dušenje, padec krvnega tlaka, šok ter izguba zavesti. Ob tako hudi reakciji je treba takoj poiskati zdravniško pomoč.
Psevdoalergija se na zunaj kaže z enakimi znaki kot alergija, vendar vzrok zanjo ni imunsko dogajanje. Psevdoalergijo povzročajo živila, bogata z amini, kateri vsebujejo veliko histamina, npr. sveže jagode, črno vino, nekateri siri, … Najpogostejši psevdoalergeni v hrani so še aditivi, konzervansi ter barvila. Med konzervansi predvsem sulfiti v krompirjevih izdelkih in suhem sadju, nitriti v siru, klobasah in prekajenem mesu, benzoati v ribjih konzervah, sladkarijah, omakah in jogurtu, eritrozin v sladoledu in konzerviranem sadju, azorubin in amarant v praških za puding in v sladicah.
Če sumite, da ste alergični, se najprej obrnite na osebnega zdravnika. Ta se bo glede na resnost težav in klinično sliko odločil, ali je potrebna obravnava pri specialistu.
Zdravljenje se razlikuje od običajnega zdravljenja, npr. senenega nahoda, reakcije pa ne prepreči preventivno jemanje antihistaminika. Prvi ukrep zdravljenja je izogibanje alergenu. Sliši se enostavno, vendar se lahko alergen skriva v različnih vrstah hrane. Zato postane odkrivanje alergena prava detektivska igra: bolnik mora pozorno prebirati deklaracije na ovojnicah živil, vendar pa včasih vse snovi niso zabeležene na deklaraciji. Pri svojem lečečem zdravniku naj se alergik dobro pozanima, kje vse se lahko nahaja alergen, za katerega je preobčutljiv.
V primeru pojava alergijske reakcije so na voljo učinkovita zdravila: antihistaminiki, glukokortikoidi in v najhujših primerih sistemske reakcije adrenalin.
Zanimivosti:
Kako preprečiti razvoj alergije na hrano?
Dojenje je najpomembnejši preventivni ukrep. Dojenčki naj bi bili dojeni vsaj 4 mesece, tisti iz ogroženih družin pa vsaj 6 mesecev. Nato pričnemo v prehrano postopoma uvajati manj alergogena živila. Če zdravnik kljub temu potrdi alergijo, mora biti otrok na strogi dieti. Le tako je mogoče, da bo alergijo prerasel. Če se ne drži diete, je alergijsko vnetje stalno prisotno in otrok postaja preobčutljiv na vedno nove in nove alergene. Tako lahko alergija spremlja človeka celo življenje.