Vzrokov za nastanek bolezni srca je mnogo. V grobem jih delimo v več skupin. Pogoste so bolezni same srčne mišice oz. miokarda, kot so posledice bolezni srčnih žil, vnetja srčne mišice, toksične okvare srčne mišice (škodljivih učinkov zdravil, predvsem kemoterapije, tudi alkohola) in nekaterih drugih (lahko tudi dednih) bolezni mišice. V srčno popuščanje lahko vodijo tudi aritmije – tako tahikardije (prehiter srčni utrip) kakor bradikardije (prepočasen srčni utrip). Vzrok srčnega popuščanja je lahko še nenormalna obremenitev srčne mišice, ki jo povzročajo povečan krvni tlaki, bolezni srčnih zaklopk, bolezni srčne ovojnice (perikarda) in drugi vzroki, ki povečajo pretok krvi skozi srce (npr. nosečnost …). Vsi vzroki ne okvarjajo srčne mišice v enakem obsegu – nekateri procesi so škodljivejši, spet drugi dolga leta škode ne povzročajo. Pogosto se kardiologi soočamo tudi z več procesi hkrati – njihovi škodljivi učinki se pogosto ne le seštevajo, temveč množijo.
Čas napredovanja bolezni do prvih znakov ali simptomov je zelo različen. Žal se simptomi in znaki srčnega popuščanja lahko razvijejo tudi »čez noč«, kot na primer pri velikem srčnem infarktu, ko zaradi zapore ene od srčnih žil odpove pomemben del srčne mišice. Bolezenski procesi (v opisanem primeru je to ateroskleroza oz. naplastitve žil) v ozadju sicer trajajo dlje, vendar jih bolnik ne občuti. V drugih primerih je nastanek in napredovanje bolezni počasnejši in nam omogoča več časa za pravilno ukrepanje ali vodi v boljšo prognozo.
Bolniki s srčnim popuščanjem imajo številne simptome srčnega popuščanja, o katerih nam povejo med pregledom. Najznačilnejši so predvsem postopoma vedno hitrejša zadihanost ob naporih, ki so jih nedavno še dobro zmogli. Zaradi zastajanja tekočine ponoči ne morejo ležati vzravnano in potrebujejo dodatna vzglavja, občutijo otekanje v spodnje okončine, lahko celo v trebuh. Hitreje so utrujeni, izgubijo apetit. Tisti z ishemično boleznijo srca opisujejo tudi tiščanje v prsih ob naporih. Med pregledom takšnih bolnikov opisujemo številne znake srčnega popuščanja. Ugotavljamo prekomerno polnjene vene (predvsem vratne), hitrejši srčni utrip, ugotavljamo nenormalne srčne tone in šume z osluškovanjem srca. Nad pljuči ob zastoju tekočine slišimo inspiratorne poke (torej med vdihom), vidimo jasne vtisljive otekline spodnjih okončin ali celo trebuha. V primeru opisanih najdb je seveda potrebna nadaljnja kardiološka diagnostika, saj opisani simptomi in znaki niso vedno specifični le za bolezen srca.
Skrb za zdravje je vedno bistvenega pomena. Izjemno pomembno in žal zapostavljeno je v prvi vrsti preprečevanje vzrokov srčnega popuščanja. Ne le razvade (kajenje, alkohol …), temveč tudi premalo telesne dejavnosti, nepravilen slog prehranjevanja in slabo obvladovanje stresov vodijo v hitrejše procese, ki telesu škodijo. Žal pa pogosto do bolezni srca in ožilja pride kljub zglednemu slogu življenja. Takrat je najpomembneje, da pravočasno reagiramo na omenjene težave, ki nastajajo. V primeru nastanka teh težav ni nikoli odveč obisk pri zdravniku – bolje je opraviti “brezpredmeten” obisk pri svojem zdravniku, kakor zamujati pri čimprejšnjem zdravljenju srčnega popuščanja.
Povsem logično je, da bolj napredovalo srčno popuščanje vodi v slabšo kakovost življenja bolnika. Zaradi številnih težav bolniki ne morejo preprosto na daljša potovanja, na aktivne počitnice, težave imajo lahko že pri preprostejših opravilih, kot je denimo nakupovanje. Najbolj bolni s težavo urejajo že osnovne življenjske potrebe. Žal bolezen ne prizanaša niti mladim ‒ takrat kakovost življenja nižajo tudi težave pri delazmožnosti, načrtovanju družine, morda celo intimnem življenju.
V prvi vrsti, po postavljeni diagnozi srčnega popuščanja, skušamo čim prej odkriti vzrok in ga odpraviti. Nekaterih vzrokov žal še vedno ne znamo odpraviti. Nato sledi uvedba ustreznega zdravljenja z zdravili, s katerimi skušamo procese, odgovorne za napredovanje srčnega popuščanja, zavreti ali celo odpraviti. Izjemno pomembni so tudi t. i. nefarmakološki ukrepi, torej ustrezna telesna dejavnost, prekinitev razvad, prehrana … Če je zdravljenje z zdravili manj uspešno in bolezen kljub vsemu napreduje, nam je sodobna medicina s svojim skokovitim napredkom v zadnjih letih omogočila številne sodobnejše metode zdravljenja srčnega popuščanja.
Bolnikom lahko pomagamo s posebnimi spodbujevalniki, vedno novejšimi zdravili; če je bolezen izjemno huda, lahko srcu pomagamo tudi s posebnimi mehanskimi podpornimi sistemi, kjer srce razbremeni posebna črpalka in iz srca prečrpa večji del krvi v telo. Zadnja in s tem dokončna možnost zdravljenja srčnega popuščanja je presaditev srca. V Sloveniji smo na oddelku, kjer delam, prav na tem področju ena vodilnih ustanov na svetu, saj imamo zadnje desetletje največje število presaditev srca na milijon prebivalcev na svetu.
Zdravljenje srčnega popuščanja s presaditvijo matičnih celic je za zdaj še povsem raziskovalno in ne priznan način zdravljenja. Tudi matične celice še ne »ustvarjajo« nove srčne mišice, na mestu vbrizgavanja v srčno mišico delujejo protivnetno in omogočajo nastanek drobnih novih žilic ter tako verjetno vodijo v izboljšanje. Imam neizmerno srečo, da sem del ekipe Oddelka za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije, ki ga vodi prof. dr. Bojan Vrtovec. Na oddelku smo doslej zdravili že več kot tristo bolnikov s presaditvijo matičnih celic, sodelujemo tudi v pomembnih multicentričnih mednarodnih raziskavah na področju matičnih celic. Tako, pa čeprav iz majhne Slovenije, obstajamo na svetovnem kardiološkem zemljevidu.
Znanost, posebej medicinska, resnično hitro napreduje. Poleg novih zdravil, tako za zdravljenje, kakor preprečevanje bolezni, ki vodijo v srčno popuščanje, so nam na voljo tudi vedno novejše metode zdravljenja. Prej omenjene črpalke za zdravljenje srčnega popuščanja so prav tako vedno učinkovitejše, varnejše in trajnejše. Velik up se polaga tudi na nadaljnji razvoj t. i. regenerativne medicine, kamor sodi predvsem zdravljenje z matičnimi celicami – predvsem, da čim prej postane del »vsakdanjega« zdravljenja srčnega popuščanja. Prihodnost zdravljenja srčnega popuščanja vsekakor ni temna, bi bila pa zagotovo bistveno svetlejša, če bi ljudje tudi kljub vedno hitrejšemu tempu vsakdana skušali zase narediti čim več in tako razvoj srčnega popuščanja v prvi vrsti preprečevali.