Malo jih je. A pridejo. Blažje in hude. Ne želi si jih nihče, a je o njih vendarle potrebno spregovoriti. Če jemljemo zdravila, lahko ta v majhnem odstotku prebivalstva povzročijo okvare. Ker Slovenci veljamo za zelo osveščene pri tem, kako poteka naše zdravljenje, in ker skrbno prebiramo sezname neželenih učinkov zdravil, bo zanimivo prebrati, kaj nam je o tematiki povedala prof. dr. Mojca Kržan.

Avtorica: Andreja Hergula

Kakšne so v grobem okvare, ki jih lahko povzročijo zdravila?

O neželenih učinkih je napisanih tisoč poročil. Spekter je širok, od bolečine v roki do smrti po možganski kapi, ki bi lahko nastala zaradi tudi nehotenega predoziranja antikoagulanta (zdravilo proti strjevanju krvi, op. a.). Poudarjam pa, da je glede na število predpisanih zdravil okvar dokaj malo. Zdravila morajo biti danes bistveno varnejša kot včasih, če proizvajalci želijo dobiti dovoljenje za prodajo.

Koliko okvar pa se okvirno zgodi pri jemanju zdravil?

Poznam le javno dostopne podatke, ki jih je malo, saj smo jih šele začeli pridobivati. Smatra se, da naj bi bilo nepravilno delovanje zdravil krivo za šest odstotkov vseh hospitalizacij. Če na primer vsak Slovenec dobi pet receptov na leto, torej skupaj deset milijonov receptov letno, na to številko znese 1000 neželenih učinkov. Potruditi se moramo, da o njih temeljito poročamo.

Zakaj sploh pride do okvare?

Če na primer predoziramo paracetomol, nastanejo večje količine škodljivega metabolita (presnovek, op. a.), ki ga ne moremo razstrupiti. Zato imamo priporočene dnevne odmerke, ki so varni. Toksičen presnovek neposredno kvari jetrne celice. To stanje je redko. So pa pogoste krvavitve iz prebavil zaradi prekomernega jemanja nesteroidnih analgetikov (npr. aspirina, naproksena, ketoprofena …). Gre pa za večinoma rešljivo težavo.

Pri antibiotikih se pogosto soočamo z alergičnimi reakcijami. Najpogostejša reakcija je blažji kožni izpuščaj ali urtikarija (izpuščaji, ki so podobni kot tisti, ki nastanejo pri stiku s koprivami, op. a.). Vsak naslednji stik z zdravilom je lahko v tem primeru hujši in lahko privede tudi do anafilaktične reakcije.

Se anafilaktična reakcija pojavlja tudi pri otrocih?

Anafilaktična reakcija se lahko pojavi pri komer koli, neodvisno od starosti. A gre za redko stanje. Prvič, ko opazimo, da je nekdo alergičen in ko se mu pojavi le blažji izpuščaj, bi morali v kartoteko, še bolje pa na pametno zdravstveno kartico (če bi jo le imeli) zapisati, da je oseba alergična na določeno zdravilo. To zdravilo in druga iz iste vrste zdravil se zatorej ne bi smela več predpisovati. Zdravniki pa so dobro podučeni, da povprašajo o alergijskih reakcijah na zdravila.

Mnogi starejši jemljejo več zdravil hkrati. Je kombinacija pomembna za neželene učinke?

Obstajajo tudi zdrave starejše osebe, ki ne jemljejo nobenega zdravila. Večina pa po njih mora posegati, saj podaljšujejo življenje in izboljšajo kakovost življenja. Omenila bi okužbe. Za okužbo lahko zbolijo osebe vseh starosti, predhodno zdrave ali kronično bolne. Če se pojavi huda okužba, je ravno to tisto primarno, kar zdravimo. Za čas zdravljenja okužbe lahko začasno »zanemarimo« zdravljenje lipidov, visokega krvnega tlaka. Uvedba novega zdravila vpliva na starejšo terapijo, a to pri predpisovanju upoštevamo.

Katere organe torej lahko napadejo zdravila?

Najpogosteje lahko zdravila okvarijo: ledvica, kožo, krvne celice, jetra, prebavila, pljuča, pa tudi srce …

Antibiotiki najpogosteje povzročajo alergične reakcije. Imunske celice, ki so odgovorne za nastanek alergičnih reakcij, se nahajajo v prebavilih, dihalih, koži; zato se lahko alergične reakcije po antibiotikih, analgetikih in zdravilih proti visokemu krvnemu tlaku odražajo kot izpuščaji na koži, otekanje sluznic ustne votline in dihal, ki jih lahko spremljajo težave pri dihanju ter prebavne motnje.

Pri prebavilih so lahko neželeni učinki napenjanje, driska, zaprtje, pri jemanjih nesteroidnih antirevmatikov tudi ulkus (razjede op. a.). Na pljučih lahko npr. nekateri citostatiki in zdravila za uravnavanje srčnega ritma povzročijo fibroze.

Če nadaljujem, vsi depresorji osrednjega živčevja zmanjšajo možgansko funkcijo, antidepresivi pa povzročajo impotenco.

Benzodiazepini, nekatera protiepileptična zdravila, zdravila za zdravljenje nevralgične bolečine zmanjšajo delovanje osrednjega živčevja, ki se lahko odraža z motnjami zavesti od blage pomiritve do napadov zaspanosti. Takrat je pomembno, da se pacienta na to pripravi in se mu omeji ali celo prepove upravljanje z vozili. Večkrat se zgodi, da, ko bolniku povemo, da ne bo mogel voziti avtomobila, reče, da ga niti ne boli tako zelo. Gre namreč za občutek svobode posameznika in dejstvo, da lahko skrbi sam zase. 75- in večletnik gre namreč z veseljem sam v trgovino, ki je oddaljena na primer nekaj kilometrov, ali sam obišče pokopališče, ki ni dostopno peš.

Pojave neželenih učinkov nadzorujejo zdravniki. Ko se začnejo te težave pojavljati, se zdravilo lahko ukine.

Je res, da so neželeni učinki antidepresivov dejansko simptomi, proti katerim naj bi se zdravilo borilo? Kako lahko to razložite?

Pomembno je, da se bolniku predpiše pravo zdravilo v pravem odmerku. Včasih je to proces. Tu gre za zaupanje med zdravnikom in pacientom. Bolnik mora zdravniku verjeti, da mu bo zdravilo pomagalo.

Smo Slovenci osveščeni glede okvar pri zdravilih, na škatlicah preberemo neželene učinke?

Še preveč smo osveščeni in preberemo predvsem ta del. Ocenjujem, da to prebira 25 odstotkov ljudi. Vsi ljudje vzamejo, kar se jim predpiše, a vemo, da nekateri zdravila skladiščijo doma. Če sodelujejo pri zdravljenju ali ne, pa je odvisno od resnosti bolezni oziroma simptomov. Bolniki zelo aktivno sodelujejo pri prepoznavanju svoje bolezni ter pri spremljanju možnosti za zdravljenje in pojavov neželenih učinkov.

Kdo je najbolj dovzeten za okvare pri jemanju zdravil?

Še enkrat poudarjam, da se pogosti neželeni učinki pojavilo le pri vsakem desetem človeku, v večini primerov še redkeje. Bolj občutljivi za pojav neželenih učinkov zdravil so novorojenčki, nosečnice, starejše osebe in osebe s kroničnimi boleznimi, ki že jemljejo druga zdravila.

Kaj svetujte bralcem pri jemanju zdravil?

Bralcem svetujem, naj se držijo navodil zdravnika in farmacevta in naj poleg zdravila v lekarni pridobijo tudi nasvet farmacevta. Naj se pripravijo na vsak obisk pri zdravniku, v lekarni ali v referenčni ambulanti, tako da si zapišejo, kaj je z njimi narobe ter vsa vprašanja, ki jih imajo o svojem zdravju in zdravilih, ki jih jemljejo.

Res pa je, da Slovenci radi menjujemo zdravnike, iščemo druga mnenja, s tem pa kopičimo recepte in tehtamo med tistim, kar nam predpišeta en in drug strokovnjak. Opažam, da smo nezaupljivi do stvari, ki nam jih nudi država ali ki so nam dane zastonj oziroma nam pripadajo. Zdrav dvom je upravičen, včasih pa enostavno premalo zaupamo.

Nekje ste zapisali, da predpisovanje zdravil pomeni več kot le povezovanje zdravila z boleznijo, temveč so pomembne tudi druge stvari. Katere so to?

Pomembni so znanje, ocena, veščine, modrost in občutek odgovornosti. Vsi namreč nismo enaki. Če imata dve osebi angino, bi obe dobili enako zdravilo. A če je ena od njiju alergična na to zdravilo, mora dobiti drugega. Pri vsakem človeku se lahko bolezen odraža oz. bolnika motijo drugi simptomi. Pri predpisovanju zdravila mora zdravnik upoštevati ne le trenutno bolezen oz. poslabšanje stanja, ki je privedlo do obiska zdravnika, temveč tudi vse obstoječe bolezni, stanja, posebnosti. Če pride k zdravniku npr. oseba z downovim sindromom, mora zdravnik zaupati skrbnikom, da mu bo zdravila dal. Potrebno je upoštevati vse okoliščine.

Ste vedeli, da … lahko tudi naravne zdravilne rastline, npr. pelin, žajbelj, navadna aloja, podlesek, boldo, ki so na voljo v obliki posušene droge ali izvlečkov posušene droge, na ledvice in jetra delujejo toksično? Povzročijo lahko poškodbe ledvičnega tkiva in okvarijo delovanje ledvic. (Vir: O pravilni in varni uporabi zdravil. Ledvice in zdravila. Slovensko farmacevtsko društvo in Sekcija farmacevtov javnih lekarn, Ljubljana, 2014.)

Marec 2017