Avtorica: Tanja Pihlar
Sončno sevanje sestavlja ultravijolično, vidno in infrardeče sevanje. Ultravijolične sončne žarke delimo na: dolgovalovne UVA-žarke, ki povzročajo porjavelost kože, srednjevalovne UVB-žarke, ki se večinoma absorbirajo v višjih plasteh ozračja, tako da le manjši del doseže tla, ter kratkovalovne UVC-žarke, ki se popolnoma absorbirajo že v zgornjem delu ozračja. Po besedah dr. Golmajerja dolgotrajna izpostavljenost UV-sevanju »vpliva na zunanje dele očesa, kožo vek ter okolice očesa. Povzroča lahko spremembe na očesni veznici ter poškodbe roženice, nastanek sive mrene in poškodbe rumene pege. V gorah zaradi močnega odboja svetlobe od snega lahko nastane tudi tako imenovani fotokeratitis, tj. snežna slepota.«
Dandanes je na tržišču mogoče dobiti sončna očala najraznovrstnejših modelov, velikosti in barv, od cenovno zelo ugodnih do priznanih blagovnih znamk, za katere moramo poseči globje v žep. Po sogovornikovih besedah je pomembno, da imajo stoodstotno UV-zaščito, kar je označeno z nalepko UV 400 ter evropskim certifikatom CE, ki zagotavlja, da so očala varna za potrošnika. »Nadalje je pomemben tudi material, iz katerega so stekla in okvir očal. Sočna očala izbranih blagovnih znamk so dražja, kot je to sicer običajno za priznane blagovne znamke, a so izdelana iz boljšega materiala. Očalna stekla so lahko mineralna, steklena ali pa organska, plastična, ki so lažja, odporna proti udarcem in se ne zdrobijo. Pri cenenih modelih je plastika slabše kakovosti, ki ni tako odporna na temperaturo, je lahko različne debeline in ustvari popačenja, prizmatični učinek, ki nam lahko potem povzroča težave z vidom ali glavobol, poleg tega so tudi brez antirefleksnega sloja na zunanji ali notranji strani. Uporabljena barvila naj bodo na vodotopnih bazah, da niso rakotvorna. Pri izbiri okvirjev je treba paziti, da se lepo prilegajo obrazu, po potrebi lahko optik ročaje tudi malce ukrivi in nam tako očala še dodatno prilagodi. Pomembno je tudi, da niso lomljiva, občutljiva na temperaturo, kemikalije, sol, ki jo izločamo pri znojenju. Cenejša sončna očala so skratka iz slabših materialov in imajo krajšo življenjsko dobo.«
Modeli sončnih očal so zelo pestri, vendar je priporočljivo, da imajo čim večja stekla: »Večja kot so stekla, večja je zaščita pred UV-žarki, saj ni zaščiteno samo oko, ampak tudi njegova okolica, zlasti nežna koža na vekah in okolice očesa.«
Pri izbiri barve stekel upoštevajmo, v katere namene jih bomo uporabljali. Po sogovornikovih besedah so najbolj nevtralne barve »rjava, siva in sivo zelena barva. Za meglo so primerni rumeni odtenki, ki manj zatemnijo in povečajo kontrast. Če jih bomo nosili na morju, pa izbirajmo sivo zelene odtenke«. Zatemnitev stekel je označena s kategorijami od 0 do 4. »Večinoma so primerne kategorije od 0 do 3; kategorija 4 je izjemno temna in primerna za izjemno močne sočne žarke, kakršni so v visokogorju, kjer se sončni žarki odbijajo od snežnih površin in zatemnijo nad 92 odstotkov. Običajna zatemnitev je okoli 80‒85-odstotna. Če želite sončna očala nositi tudi v oblačnem vremenu, mora biti zatemnitev manjša.«
Temna očala brez UV-zaščite pa so po besedah dr. Golmajerja zelo škodljiva; zaradi zatemnitve se nam (tako kot v temnem prostoru) namreč razširi zenica in vanjo prodre več škodljivih UV-žarkov. Načeloma je priporočljivo, da imamo več modelov sončnih očal, od takih za vsakodnevno rabo do posebnih za športno udejstvovanje, zlasti če hodimo v gore. »Za visokogorje so nujna očala z največjo zatemnitvijo, s stransko zaščito, saj svetloba prihaja tudi od strani, ter z zaščito na nosnem korenu.«
Zmotno je prepričanje, naj poleti nosimo sončna očala le, kadar smo izpostavljeni soncu, saj UV-žarki prodrejo do nas tudi v oblačnem vremenu. Da bi vedeli, kdaj se je dobro zaščititi, je priporočljivo spremljati napovedi UV-indeksa (pri nas ga posreduje Agencija RS za okolje), ki se podajajo za določen kraj in čas. UV-indeks ima kategorije od 0 do 10 in več; pri indeksu 5 in 6, ki pomeni srednjo izpostavljenost, je priporočljiva uporaba sončnih očal, zaščitne kreme, primernih oblačil in pokrival, prav tako je dobro, če se izogibamo soncu okoli poldneva. UV-indeks je odvisen tudi od geografskega položaja in nadmorske višine ter letnega časa, nanj vpliva tudi debelina zaščitnega ozonskega plašča. V naših krajih je najmočnejši med aprilom in septembrom. Drugačen je tudi, če smo ob morju ali se odpravimo v gore, kjer se UV-sevanje vsakih 1000 m poveča za 20 odstotkov.
Kdaj naj torej nosimo sončna očala? »Priporočljivo je, da jih nosimo tudi v oblačnem vremenu, saj kljub temu lahko prodre do nas do 80 odstotkov sončnega sevanja, odvisno od stopnje oblačnosti. Vendar ni treba, da jih nosimo ves dan, ker je dobro, če smo malo izpostavljeni sončni svetlobi zaradi vitamina D. UV-žarke v manjši meri potrebujemo tudi za pravilen razvoj naše roženice, da se roženica pravilno utrdi in se njene vezi pravilno tvorijo. Kadar se zadržujemo v senci ali nosimo klobuček, nam ni treba nositi sončnih očal. To pa je obvezno, ko smo neposredno izpostavljeni soncu. Če smo na plaži iz mivke, se odbija od 25 do 50 odstotkov svetlobe, od morske površine pa 25 odstotkov in je zato dobro, če zaščitimo oči s sončnimi očali.«
In kakšna sončna očala so primerna za tiste, ki nosijo kontaktne leče ali korekcijska očala? »Kontaktne leče že imajo UV-filter in tako do neke mere že zaščitijo naše oči. Vendar lahko nekatere motita močnejša svetloba in bleščanje, pa tudi koža vek in okolice očesa ostane nezaščitena. Zato je priporočljivo, da nosijo sončna očala brez dioptrije. Mogoče je seveda narediti tudi sončna očala z dioptrijo, ki jih je veliko vrst. Starejši imajo lahko sončna očala s progresivnimi lečami (za oster vid na daleč in blizu); zelo priljubljena so tudi fotokromatska stekla, ki na močnem soncu potemnijo, v senci pa so manj zatemnjena.« In kakšna naj izbirajo vozniki? »Danes je na voljo več različnih vrst, zato se pred nakupom posvetujte z optikom. Mogoče je že dobiti posebna vozniška očala, ki so v rjavo rumenih odtenkih in povečajo kontrast. Zelo primerna so tudi polarizacijska stekla, ki zmanjšujejo moteč odboj svetlobe z različnih površin (na primer v dežju). Obstajajo tudi očala z gradientnimi stekli, ki imajo na zgornjem delu večjo in na spodnjem delu manjšo zatemnitev, da voznik lažje gleda na armaturno ploščo.«
Kako je z nošenjem očal po operacijo sive mrene? Dr. Golmajer odgovarja: »Sodobne leče imajo že vgrajene UV-filtre in tako že same zaščitijo globlje očesne dele, mrežnico in rumeno pego. Nezaščiteni pa seveda ostanejo zunanji očesni deli, koža vek, očesna veznica, roženica. Ker so očesne umetne leče znotraj prozorne, jih tudi svetloba večkrat bolj moti ali pa se jim bolj blešči. Pri starejših ljudeh se pogosto na vekah pojavljajo tudi bazalnocelični karcinomi – bazaliomi, ki sicer niso življenjsko nevarni. Drugje po telesu se jih lahko operativno odstrani, na vekah pa je takšna operacija lahko bolj problematična, ker imajo veke zelo malo tkiva. Dokazano je, da izpostavljenost soncu poveča tveganje za njihov nastanek, zato je bolje poskrbeti za preventivo. Maligni melanom vek pa je na srečo bistveno bolj redka oblika kožnega raka, je pa seveda zelo resna in smrtno nevarna bolezen.«
Tudi otroci potrebujejo ustrezno zaščito pred UV-žarki: ker preživijo veliko časa na prostem in njihova šarenica vsebuje manj pigmenta kot pri odraslih, so še bolj občutljivi na svetlobo. Zanje so na voljo posebna očala v različnih velikostih, z organskimi, plastičnimi stekli, ki se ne razbijejo. »Vendar pa,« pripominja dr. Golmajer, »kadar se igrajo v senci, povsem zadostuje, da nosijo pokrivala in ustrezna oblačila, ki naj bodo svetla. Le kadar so poleti neposredno izpostavljeni soncu ali če gredo pozimi na sneg, naj si nadenejo sončna očala, saj nekaj sončnih žarkov oko potrebuje za pravilen razvoj.«
Junij 2017