Holesterol je gradbena sestavina vsake celice človeškega telesa. Sodeluje tudi pri tvorbi in metabolizmu hormonov, žolčnih kislin in vitamina D. Vrednosti v krvi so odvisne tako od tvorbe v jetrih kot tudi od vnosa maščob s prehrano. Vrednosti holesterola zelo skrbno merimo pri ženskah, ki niso noseče, saj so povezane v večjim tveganjem za nastanek ateroskleroze in posledičnih obolenj ožilja in srca. Povišane vrednosti poleg drugih ukrepov, kot so prizadevanja za pravilno prehrano, gibanje in skrben nadzor telesne teže, tudi zdravimo. Najpogostejše zdravilo za znižanje krvnega holesterola so statini in njihovo delovanje dokazano učinkovito znižuje možnosti za nastanek večje obolevnosti.
Povišana vrednost holesterola v nosečnosti ima svojo naravno vlogo za ohranjanje nosečnosti do predvidenega poroda in rojstva donošenega otroka. Iz holesterola nastajata namreč oba spolna hormona estrogen in progesteron, ki seveda s povečano sintezo in posledično visoko koncentracijo omogočata nadaljevanje nosečnosti. Plod sam potrebuje holesterol za pravilen razvoj možganov in okončin. Tako nosečnica, posteljica in plod imajo zmožnost pretvorbe holesterola v oba hormona. Zato so večje vrednosti maščob in holesterola v nosečnosti normalne.
Znano je, da se vrednosti holesterola v nosečnosti spremenijo, vendar rutinsko holesterola ne merimo, ne nadzorujemo in tudi ne zdravimo. Normalne vrednosti holesterola se običajno gibajo pod 5 mmol/L. V nosečnosti se vrednosti povišajo in lahko znašajo do 9 mmol/L v tretjem trimesečju. V povprečju so vrednosti višje od 25 do 50 odstotkov. Povišane vrednosti so merljive tudi med dojenjem zaradi večje tvorbe, ki nastane kot posledica mnogih hormonskih sprememb pri materi. Načeloma pa se vrednosti nekaj tednov po porodu počasi vrnejo na vrednosti pred zanositvijo.
Raziskave so dokazale, da imajo zelo visoke vrednosti holesterola lahko škodljiv učinek tako na zarodek kot tudi kasneje v življenju. Otroci mamic s povišanim holesterolom pred nosečnostjo imajo kasneje v odrasli dobi kar petkrat večje tveganje, da imajo tudi sami povišane vrednosti holesterola in tveganje za srčno-žilne zaplete. Vrednosti holesterola med nosečnostjo, ki se povišajo v običajnem obsegu, nimajo škodljivega učinka na plod.
Načeloma velja, da jetra s svojo sintezo holesterola in drugih maščob uravnavajo normalne vrednosti. Zato so zelo nizke vrednosti pravzaprav redke, a so povezane z možnostjo zastoja rasti ploda in prezgodnjega poroda.
Statini znižujejo obolevnost in umrljivost tako pri pacientkah s srčno-žilnimi obolenji ali brez njih in so primerni za dolgotrajno zdravljenje. So pa teratogeni, torej lahko pomembno negativno vplivajo na razvoj ploda. Zato jih med nosečnostjo ne uporabljamo in povišanih vrednosti pri nosečnicah ne zdravimo. Vseeno se moramo zavedati, da lahko zelo visoke vrednosti pospešijo nastanek povišanega krvnega tlaka z možnostjo nastanka preeklampsije in zapletov tako pri nosečnici kot plodu. Vendar so taka stanja zelo redka.
Najboljša pot ohranjanja vrednosti maščob in holesterola je zdravo prehranjevanje z obilo sadja, zelenjave in vlaknin. Treba se je izogibati nasičenim maščobam. Zelo pomembna je vsakodnevna telesna dejavnost. Ne smemo pozabiti, da potrebuje nosečnica le približno 250 do 300 dodatnih kalorij dnevno in ne sme prekoračiti priporočenega povečanja telesne teže, ki velja kot eno večjih tveganj za različne zaplete, kadar se nosečnica prekomerno zredi.
Januar 2017