Vse od semen oljne kadulje pa do beljakovin oljne ogrščice, čričkov, gliv in alg. Morda ste eden izmed posameznikov, ki v svoji prehrani redno uporabljajo t. i. nova živila, ali pa spadate v množico tistih, ki si tovrstnih izdelkov ne predstavljajo na svojih krožnikih. Kakor koli že, nova uredba v povezavi z novimi prehranskimi izdelki bo lahko dodobra zamajala evropski jedilnik, saj so še poenostavila postopke za pridobitev dovoljenj za trženje novih živil.

Avtorica: Nika Arsovski

Žuželke kot sestavina prihodnosti?

Izraz nova živila se nanaša na živila ali živilske sestavine, ki so se le redko ali nikoli znašle na krožniku Evropejcev pred majem 1997. Gre za nove vire živil ali novo razvita in inovativna živila, tista proizvedena s pomočjo novih tehnologij ter proizvodnih postopkov, pa tudi živila, ki se tradicionalno uživajo zunaj meja Evropske unije. Uredba tako obsega tudi živila z novo ali spremenjeno molekularno strukturo, hrano, sestavljeno iz mikroorganizmov, gliv in alg, in hrano, ki vsebuje ali je pridobljena iz rastlin ali celičnih oz. tkivnih kultur. Poleg tega pa tudi hrano, ki je izolirana ali proizvedena iz živali in njihovih delov, ter vitamine in druge substance, ki se uporabljajo v prehranskih dodatkih.

»Žuželke se kot eksotična ponudba pojavljajo v restavracijah najrazličnejših restavracijah po Evropi. Trenutno je dovoljena uporaba celih žuželk, ne pa tudi njihovih delov. Ker je prireja žuželk bolj ekološka v primerjavi z rejnimi živalmi in ker predstavljajo dober vir beljakovin in tudi nekaterih mineralov, bi lahko postali sestavina živil v prihodnosti, seveda z upoštevanjem varnosti,« na naše vprašanje o uporabi žuželk, ki niso pogosti v evropski kuhinji, odgovarja dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Ob tem je treba na seznam dodati še hrano, ki vsebuje umetno proizvedene nano materiale. Za primer naj navedemo le kruh, gobe ali mleko, obdelano z UV-svetlobo, s katero povečajo vsebnost vitamina D, in semena oljne kadulje. Celosten seznam živil, odobrenih s strani Evropske komisije, lahko najdete v katalogu novih živil, ki je dostopen tudi na spletu. Ta služi kot orientacija nosilcem živilske dejavnosti in potrošnikom glede lastnosti trenutnega statusa posameznih živil oz. živilskih sestavin, skladnih s predpisanimi uredbami. Za uradni nadzor nad živili je v Sloveniji pristojna Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Varnost na prvem mestu

Znanost in tehnologija se iz dneva v dan razvijata, zato je potrebno na uredbo o novih živilih iz leta 1997 gledati z upoštevanjem sodobnih dosežkov s tovrstnih področij. S tem namenom sta Evropski parlament in Svet lanskega novembra sprejela novo uredbo o novih živilih, ki bo začela delovati s 1. januarjem 2018. Nova zakonodaja o novih živilih naj bi izboljšala učinkovitost postopka odobritve, s tem pa spodbudila inovacije v živilskem sektorju. Vsaj tako zagotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Ob tem naj bi bila zagotovljena tudi varnost evropskih potrošnikov, povečala se bo tudi ponudba razpoložljivih živil.

»Prav zaradi vprašanja o varnosti tistih živil, ki jih v preteklosti nismo uživali v pomembnem obsegu, obstaja definicija t. i. novih živil in zakonodaja, ki ureja to področje. Živilo, ki bi ga uvrstili med nova živila, ne sme na trg EU, če se prej ne presoja glede njegove varnosti. Presoja poteka na osnovi pravil in napotkov prosilcem, na podlagi katerih proizvajalec, ki proizvod najbolj pozna, pripravi t. i. dosje, v katerem opredeli vse kemijske, fizikalne lastnosti živila ali nove živilske sestavine, opiše način proizvodnje, zbere vse zahtevane toksikološke podatke, predpostavi način uporabe in oceni predvideno izpostavljenost glede na že obstoječe prehranjevalne navade,« poudarjajo na NIJZ.

Pozitivne in negativne plati

Kaj pa uporaba novih živil? Marsikdo se bo ob tem vprašal, ali so resnično lahko živila z drugega konca sveta tako koristna za nas in naše zdravje. »To vprašanje je zelo splošno. Do neke mere smo prilagojeni na področje, na katerem prebivamo in so prebivali naši predniki. Bolj izpostavljen primer pri nas je jod. Slovenija spada med področja, ki so revna z jodom v tleh, zato ga je premalo tudi v hrani, proizvedeni pri nas. Pomanjkanje se kaže v različnih bolezenskih znakih, kar spremljajo že skoraj stoletje, in zaradi tega vnos joda nadomeščamo z jodirano soljo.

Na neenakomeren vnos joda smo veliko bolj občutljivi kot npr. Japonci, ki imajo v primerjavi z nami hrano zelo bogato z jodom (alge, ribe). Prav tako tradicionalna uporaba nekaterih zdravilnih rastlin na Kitajskem ne pomeni absolutne varnosti za to rastlino tudi pri nas,« nam je na primeru objasnila sogovornica. Na najnovejše uredbe morajo biti še posebej pozorni ne le potrošniki, temveč tudi proizvajalci ali distributerji. Prav hitro se namreč lahko dogodi, da se marsikdo, dokler ne postane predmet uradnega nadzora, niti ne zaveda, da izdeluje ali trži izdelek, ki spada na seznam novih živil. »Če nekdo iz ZDA uvaža prehransko dopolnilo, z vsebnostjo rastlin, ki se niso uporabljale v pomembnem obsegu v Evropi (npr. listi stevije) ali med sestavinami uporablja semena, ki jih uvaža s Kitajske in niso odobrena za uporabo v EU,« še dodaja dr. Urška Blaznik, na Inštitutu pa še upajo, da se bo s tem povečala varnost živil in zmanjšalo število negativnih posledic za zdravje, pa tudi vpliv proizvodnje hrane na okolje.

• Za nova živila veljajo splošne zahteve glede označevanja, ki so določene v Uredbi (EU) št. 1169/2011. Oznaka mora navajati predvsem ime živila. Za označevanje novih živil lahko v nekaterih primerih veljajo tudi dodatne zahteve, ki pomagajo potrošnikom pri varni uporabi proizvoda, npr. opozorilo, da novo živilo ni priporočljivo za ranljive skupine. Poleg tega mora biti vsaka prehranska in zdravstvena trditev skladna z Uredbo (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah.
• Nova uredba naj bi poskrbela za učinkovitejši postopek odobritve, z vključeno splošno odobritvijo. Odobritve obravnava in izdaja Evropska komisija, ki se posvetuje z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA) o vlogah in utemelji svoje odločitve na podlagi rezultatov ocen varnosti EFSA. Z določanjem rokov za oceno varnosti in postopek odobritve se bosta izboljšali učinkovitost in preglednost, s čimer se bo skrajšal čas, potreben za postopek odobritve. Ocenjevanje varnosti tradicionalnih živil iz tretjih držav z dolgo tradicijo varne uporabe živila bo hitrejše, kar bo olajšalo trgovanje.
• Tako kot to velja za običajna živila, je za varnost proizvodov odgovoren v prvi vrsti proizvajalec in potem vsak v svojem členu živilske verige. Varnost živila pomeni, da ne obstajajo kratkoročni in dolgoročni škodljivi učinki na zdravje tistih, ki živilo uživajo, in njihovih potomcev.