Avtorica: Nika Arsovski
»Kozmetični izdelki so po zakonski definiciji namenjeni stiku z zunanjimi deli človeškega telesa, kot so povrhnjica kože, lasje, nohti, ali stiku z zobmi in sluznico ustne votline zaradi izključno ali predvsem njihovega čiščenja, odišavljenja, spreminjanja njihovega videza, njihovega varovanja, ohranjanja v dobrem stanju ali korekcije telesnega vonja. Ta definicija je zelo pomembna, ker nam, kot rečeno, omogoča razlikovanje med kozmetičnimi izdelki in nekaterimi sorodnimi izdelki, kot so prehranska dopolnila, zdravila in kemikalije,« pojasnjuje doc. dr. Nina Kočevar Glavač, mag. farm., ena izmed avtorjev knjige Sodobna kozmetika, ki verjame, da kozmetiko prevečkrat dojemamo kot nekaj, kar bo ozdravilo naše težave s kožo in izbrisalo gubice na obrazu, to pa s pridom izkorišča kozmetična industrija.
Pri kupovanju izdelkov bi se potrošniki namreč morali večkrat vprašati, kakšen smisel ima za primer na desetine sestavin v enem kozmetičnem izdelku ali zakaj je kozmetika na splošno tako močno odišavljena. Vse premalo se zavedamo, da učinkovine krem, gelov, tonikov itd. prodrejo skozi povrhnjico vse do notranjih organov. Sama kozmetologija kot znanost in industrija je v zadnjih letih močno napredovala, tako danes z določenimi izdelki posega onkraj osnovnega namena kozmetike. Sočasno s tem pa je javnost vedno močneje začela simpatizirati z naravnim, vse od gibanja, prehrane, zdravil, ekologije pa tudi do kozmetike. Slednja je sicer še v povojih, saj odstotek naravne kozmetike predstavlja le majhen delež v celotnem kozmetičnem sektorju, medtem pa naj bi v Nemčiji dosegal že pohvalnih deset odstotkov. Stanje na trgu se torej izboljšuje, obetavne pa so tudi napovedi o rasti trga naravne kozmetike.
»Neustrezna kozmetika lahko na koži izzove reakcije, ki se izrazijo kot alergija ali draženje, pa tudi ‘zamaši pore’ in povzroči nastanek mozoljčkov ali kaj podobnega. Močnejše trditve o boleznih z moje strani ne bi bile korektne. Ljudje smo različni, različne so naše kože kot tudi naše reakcije na okolje v širšem smislu,« pojasnjuje docentka na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani in ob tem izpostavi tudi nekatere prednosti naravne kozmetike. Ta je namreč pogosto rešitev za problematično ali preobčutljivo kožo, saj zaradi sestavin ne draži kože, temveč vzpostavlja naravno ravnovesje. Zagotavlja namreč nabor dovoljenih kozmetičnih sestavin, ki so izdelane z uporabo ekološko bolj sprejemljivih kemijskih postopkov. Naravna kozmetika tudi spodbuja uporabo ekološko pridelanega rastlinskega materiala, zaradi česar si je prislužila glasno odobravanje strokovnjakov, kar pa še ne opravičuje kakovosti izdelka, saj sama oznaka ‘naravno’ le-te še ne zagotavlja. Velik korak v povezavi s tem so v predlanskem decembru napravili na Fakulteti za farmacijo z odmevno knjigo Sodobna kozmetika, ki je nadgradila koncept naravne kozmetike. »S tem želimo spodbuditi nastanek oziroma promovirati obstoječo kozmetiko, ki je sestavljena izključno iz ekološko in fiziološko sprejemljivih sestavin, torej takih, ki jih najdemo v naravi, kot tudi takih, ki jih v naravi ni, a so nenadomestljive in jih sintetiziramo iz naravnih gradnikov, na katere se kasneje razgradijo. Sama takšno kozmetiko imenujem pametna naravna kozmetika. Morda se sliši nerealno, a dolgoročno je to edina smiselna prihodnost kozmetike,« pojasni doc. dr. Kočevar Glavač.
Čeprav se morda zdi, da sta pojma ´naravno´ in ´ekološko´ precej podobna, pa ni tako. »Med naravno in ekološko kozmetiko obstaja pomembna razlika. Vse sestavine, ki izhajajo iz kmetijske pridelave, morajo biti certificirane, torej z ekološkim certifikatom. To so predvsem različna olja, masla, čebelji vosek, suha zelišča ipd. Ekološka kozmetika je torej t. i. nadgradnja naravne kozmetike, saj zajema vse omejitve, ki veljajo tudi za naravno,« pojasnjuje Marina Koren Dvoršak, Vodja certifikacijske enote neakreditiranih shem certificiranja z Inštituta za kontrolo in certifikacijo UM. V skladu z zahtevami standardov mora končni naravni kozmetični proizvod vsebovati najmanj 95 odstotkov naravnih sestavin, preostanek lahko predstavljajo sintetične sestavine, katerih nabor je prav tako predpisan. Uporaba topil je pri tem omejena, saj pri tem največkrat uporabljajo rastlinski glicerin, naravni alkohol pa tudi med in olja, medtem ko dodajanje sintetičnih topil in aromatičnih sestavin ni dovoljeno. »Predvsem se moramo vprašati, kaj pomeni teh 95 odstotkov naravnih snovi. Praktično nobena kozmetična sestavina ni naravna, če v to kvoto ne štejemo certifikata vode. Še najbolj se definiciji naravnosti približajo rastlinska masla in olja pa recimo hidrolati, sicer pa so to vse kemijske spojine in snovi, ki so pridobljene s kemijskimi ali fizikalnimi postopki. Če se zavedamo tega, je po mojem mnenju precej bolj kot odstotek pomembna vsebinska sestava kozmetičnega izdelka,« svoje mnenje o določenih zakonskih kvotah izrazi doc. dr. Nina Kočevar Glavač.
Če je izdelek označen kot ekološki, je sestavljen iz različnega deleža ekoloških sestavin, ki so s standardi različno določene. Zato pa je določen delež ekoloških sestavin med vsemi sestavinami kmetijskega porekla, ki mora predstavljati vsaj 95 odstotkov, v nasprotnem primeru se lahko označuje le kot »naravni«. Pri tem seveda naletimo na težavo, saj številni toniki, šamponi, tekoča mila in rožne vode vsebujejo visok delež vode oz. preostalih naravnih topil, v tem primeru pa lahko po nekaterih standardih izgubijo oznako »ekološko«. »Visoke omejitve obsegajo tudi nabor sestavin, kot so barvila, konzervansi in preostali dodatki. Le redke med njimi so dovoljene. Praviloma imajo naravni oz. ekološki kozmetični izdelki krajši rok uporabe, naravni vonj, se manj penijo,« prizna doc. dr. Kočevar Glavač in pri tem izpostavi razlog, zaradi katerega številni potrošniki še vedno raje posegajo po kozmetičnih izdelkih s sintetičnimi sestavinami, ki širijo sintetične vonjave kokosa in jagod, uporabljamo pa jih lahko tudi leto ali dve. Na odločitev velikokrat vpliva tudi cena, saj je proizvodnja naravnih kozmetičnih izdelkov običajno dražja in zahtevnejša.
Čeprav pristojni organi zagotavljajo, da so vsi kozmetični izdelki na trgu varni za uporabo, saj se sestavine s t. i. negativne liste uporabljajo le v zakonsko omejenih koncentracijah, pa duhove buri vsakodnevna in dolgotrajna izpostavljenost sintetičnim snovem ter njihova uporaba v izdelkih. Z razvojem in raziskavami na tovrstne liste prihajajo vedno nove snovi, ki sprožijo dvome pri uporabi. Do leta 1979 je bila v kozmetiki dovoljena uporaba hormonov, ko so s seznama kozmetičnih sestavin izključili estradiol in progesteron, saj so se pojavili dokazi, da bi bila lahko povezana z nastankom raka na dojkah. Prav zaradi tovrstnih podatkov in afer z vsakim dnem vedno več potrošnikov zaupa naravnim izdelkom. »Po moji osebni oceni se na trgu najdejo naravni in ekološki kozmetični izdelki, ki dosegajo enake rezultate kot tisti, ki niso izdelani na naravni bazi. Morda je treba vložiti več dela v iskanje teh izdelkov, saj po navadi na trgovskih policah niso prisotni v tako bogati ponudbi, tudi njihova promocija ni tako agresivna,« je prepričana Koren Dvoršakova, s kupovanjem tovrstnih izdelkov pa boste delovali tudi v dobro živali. Certificirani kozmetični izdelki namreč ne smejo biti testirani na živalih. Proizvajalci posameznih sestavin se o tem zavežejo z zakonsko obvezujočo izjavo.
Izraz naravna kozmetika ni jasno definiran, saj ne obstajajo splošno veljavni industrijski ali zakonodajni kriterij za naravno kozmetiko. Gre za opredelitev na ravni nacionalnih in mednarodnih certifikatov, ki so si med sabo zelo različni, predvsem po strogosti, torej katere kozmetične sestavine in postopke njihovega pridobivanja razumejo kot naravne. Oznake ‘organsko’, ‘eko’ ali ‘bio’ so lahko zgolj marketinška strategija.
»Poudarila bi, da posledično precej nekritično sprejemamo nove konzervanse, zelo pogosto s superlativi naravnosti, torej v smislu ´prihaja iz narave, zato je neškodljiv´, za katere pa seveda še nimamo podatkov, kakšni so z vidika dolgoročne uporabe. Na seznamu kozmetičnih sestavin izdelka je pametno pogledati, kakšne približno so koncentracije t. i. kozmetično aktivnih sestavin, torej tistih, ki jim pripišemo ugodne učinke, recimo rastlinski izvlečki, vitamini itd.,« je svetovala doc. dr. Kočevar Glavač.