Avtorica: Katja Štucin
Multipla skleroza je kronična avtoimuna vnetna bolezen, ob kateri imunski sistem posameznika zaradi različnih, še ne popolnoma raziskanih vzrokov, poškoduje ovojnice lastnih živčnih celic. Zaradi tega prihaja do motenega prenosa informacij med živčnimi celicami, ki privedejo do simptomov multiple skleroze. Bolezen se najpogosteje kaže z okvarami vida, spremenjenimi občutki ali mravljinčenjem v enem ali več udih, šibkostjo, motnjami ravnotežja, mokrenja in tudi višjih miselnih funkcij. Bolezen pri večini bolnikov poteka z zagoni, ko se dokaj hitro pojavijo poslabšanja, ki navadno trajajo vsaj 24 ur ali več ter v večini primerov v prvih fazah bolezni v nekaj dneh ali tednih praktično v popolnosti izzvenijo. Čez nekaj časa (tedni, meseci, leta) večina bolnikov nato utrpi nov zagon bolezni. Takšni obliki bolezni pravimo recidivno remitentna multipla skleroza.
V zgodnjem obdobju bolezni je v ospredju vnetni proces, ki botruje nastajanju lezij v osrednjem živčevju, ki glede na lokacijo povzročijo že omenjene za multiplo sklerozo značilne simptome. V tem obdobju lahko bolezen tudi uspešno zdravimo in tako preprečujemo prizadetost, ki se sicer kopiči z vsakim nadaljnjim zagonom bolezni. Med dolgoletnim potekom bolezni se vnetni proces počasi umika degenerativnemu, bolezen pa pri večini bolnikov postopoma preide v progresivno obliko, ko prizadetost počasi napreduje, zagonov bolezni pa ne opažamo več. Zdravila v tej fazi bolezni niso več učinkovita. Manjšina bolnikov že v začetku bolezni zboli s postopnim napredovanjem prizadetosti, čemur pravimo primarno progresivna multipla skleroza. Za zdaj v Sloveniji učinkovitih zdravil za to vrsto bolezni žal nimamo.
Pogostnost obolevanja z multiplo sklerozo narašča z geografsko širino. Tako največ bolnikov zboli v severnih državah. To opažanje med drugim povezujejo z manjšo izpostavljenostjo soncu in posledično nižjimi koncentracijami vitamina D pri teh bolnikih. V Sloveniji za MS zboli veliko ljudi. Diagnozo največkrat postavimo nekje od 20. pa do 40. leta starosti, zelo redko pred 12. in po 55. letu starosti. V Sloveniji je več kot 2500 oseb z multiplo sklerozo, tako kot drugje po svetu zboli več žensk kot moških. Slednjih je glede na zadnje podatke približno ena četrtina. Prepričljivih podatkov o tem, da bi zbolevalo vse več mlajših, ni, morda je vtis takšen, saj verjetno diagnozo z novimi metodami, ki postajajo vse bolj dostopne (MRI), postavimo hitreje kot v preteklosti.
V Sloveniji žal na nivoju države za zdaj sistematičnega zbiranja podatkov vseh bolnikov z multiplo sklerozo še ne izvajamo. Trdo delamo na tem, da se bo to v zelo bližnji prihodnosti spremenilo. Zaradi navedenega vam na vaše vprašanje neposredno težko odgovorim. Po raziskavah iz tujine (npr. Danska) pa zanesljivih dokazov, da bi socio-ekonomski status bolnikov ali njihovih družin vplival na pojavljanje bolezni, ni.
V zadnjih 20 letih je prišlo do izrazitega napredka pri zdravljenju recidivno remitentne multiple skleroze. Če smo imeli v 90. letih na voljo le dve vrsti zdravil v obliki injekcij, je zdaj na trgu že več kot deset različnih zdravil, tako v obliki tabletk, infuzij kot injekcij. Pristop k zdravljenju tako postaja vse bolj individualen, saj poskušamo za posameznega bolnika izbrati zanj karseda ustrezno zdravilo, saj ima vsako zdravilo svoje prednosti, slabosti in tveganja.
V zadnjem času je bilo registriranih kar nekaj novih zdravil. Trenutno pričakujemo še vsaj dve novi. Kot sem že omenil, se vsako od njih razlikuje po učinkovitosti kot tudi po neželenih učinkih. Načeloma večja učinkovitost s sabo nosi tudi večja tveganja za razne zaplete. Zaradi navedenega je nujno potrebno na vsakega bolnika gledati individualno in se, seveda v okviru možnosti in medicinskih indikacij, prilagoditi tudi njenim oziroma njegovim željam.