Spomladi se drevesa in rastline okrasijo s pisanimi cvetovi, živali pokukajo na plano iz svojih zimskih bivališč, sonce pogosteje sije izza oblakov in prinaša toplejše vreme. Pomlad v nekem smislu pomeni prebujenje tudi za človeška bitja, ki začnejo preživljati več časa v naravi. S toplejšim vremenom na travnike priromajo klopi, ki prenašajo značilne bolezni. V spodnjem prispevku bomo predstavili bolezni, značilne za spomladansko obdobje.

Meningokokni meningitis

Meningokokni meningitis (bakterijska okužba možganskih ovojnic)

velja za izjemno nevarno bolezen, ki poteka hitro in burno, potrebno jo je čim prej prepoznati in zdraviti z antibiotiki, saj je v nasprotnem primeru smrtna. Največ primerov opazijo pozimi in spomladi, zlasti pri otrocih med 1. in 4. letom starosti. Vir okužbe je običajno zdrava oseba, ki v nosni sluznici nosi bakterijo Neisserio meningitidis (meningokok) in po navadi sama ne zboli, lahko pa bakterijo preko tesnega stika z drobnimi kapljicami, ki se iz ust in nosu sproščajo ob kihanju in kašljanju, prenese na zdravega otroka. Kadar bolezen izbruhne pri družinskem članu, obstaja večje tveganje za okužbo tudi za osebe iz istega gospodinjstva, ki so bile v stiku z izločki bolnikovih ust ali nosu, npr. ob uporabi istega jedilnega pribora, kozarcev, posod.

Na meningokokni meningitis pomislimo pri otroku, ki ima glavobol, povišano telesno temperaturo, se slabo počuti, lahko bruha, je občutljiv na svetlobo, lahko ima otrdel vrat in značilen pikčast izpuščaj. Bolnik se lahko nekaj ur po pojavu prvih simptomov in znakov onesvesti ali celo pade v komo. Diagnozo potrdi pregled likvorja (lumbalna punkcija). Potrebno je hitro zdravljenje z antibiotiki, preventivno antibiotik prejemajo tudi družinski člani, ki so bili v stiku z bolnikom. Če ukrepamo pozno, lahko pride do resnih zapletov bolezni, kot so trajne poškodbe možganov, naglušnost ali oglušelost, duševne motnje, paraliza in še mnogi drugi. Smrtnost je pri meningokoknem meningitisu 8‒10-odstotna. Bakterija vstopi v telo preko nosno-ustne sluznice, prodre v kri in se naseli v možganske ovojnice (meninge) in tam povzroči vnetje, čemur pravimo meningitis.

Meningokokcemija

Drugo stanje, ki ga ob vdoru v kri lahko povzroči meningokok, se imenuje meningokokcemija(prisotnost meningokoka v krvi). Po okužbi lahko traja 2‒10 dni, preden se pojavijo prvi simptomi. Sprva se kaže kot gripa, zato jo zelo težko prepoznamo (povišana temperatura, boleče žrelo, bolečine v mišicah), ko pa se pojavi značilen pikčast izpuščaj, o diagnozi ni dvoma. Tako kot pri meningokoknem meningitisu lahko nastopijo motnje zavesti in na žalost, če ukrepanje ni dovolj hitro, je bolezen lahko smrtna (smrtnost je ocenjena na več kot 30 odstotkov).

Dovzetnost za obe bolezeni je nizka in se s starostjo zmanjšuje, večjo nevarnost predstavlja otrokom s prizadetim imunskim sistemom. Te otroke cepimo.

Bolezni, ki jih prenašajo klopi

Ko se ozračje segreje, poleg prekrasnih cvetočih rastlin pomlad prinese tudi nadležne žuželke in klope. Klopi v našem okolju prenašajo dve bolezni. Klopni meningoencefalitis je huda in smrtno nevarna bolezen, k sreči jo lahko preprečimo s cepljenjem. Druga bolezen, za katero pa žal ne poznamo cepiva, je lymska borelioza in velja za kronično bolezen, ki jo ob pravočasni prepoznavi in ustreznem zdravljenju pozdravimo.

Borelioza

Lymska borelioza, kot je njeno polno ime, je bolezen, ki jo povzroča bakterija Borrelia Burgdorferi sensu lato, prenašajo jo klopi. V Sloveniji se borelioza pojavlja kjer koli, kjer so klopi, in velja za endemično območje lymske borelioze. Letno v Sloveniji za boreliozo zboli 4000 ljudi. S pojavnostjo 197 bolnikov na 100.000 prebivalcev veljamo za najbolj ogroženo populacijo prebivalcev na svetu. Klopi se okužijo, medtem ko srkajo kri malih glodavcev (gostitelji), nato pa z ugrizom človeka borelijo vnesejo vanj. Okužba poteka v treh fazah. Prva se pojavi 3‒24 dni po okužbi in jo, če se pojavi, zlahka prepoznamo po značilnem okroglem rdečkastem izpuščaju (eritema migrans), ki se pojavi na mestu ugriza klopa, se širi, v nekaj dneh je velik več kot 5 cm in praviloma ne izgine pred enim tednom.

Včasih se eritem pojavi tudi na mestu, kjer ni bilo ugriza klopa. Eritem se lahko širi več tednov, je neboleč, včasih blago srbi. Lahko ga spremljajo utrujenost, glavobol, bolečine v sklepih in mišicah, povišana temperatura. Če je bolezen v prvi fazi zdravljena z ustreznimi antibiotiki, ni nujno da napreduje naprej. Se pa zgodi, da je prva faza spregledana, takrat se po nekaj tednih lahko pojavi vnetje sklepov (artritis), vnetje srčne mišice ali borelijski meningitis (vnetje možganskih ovojnic). V kasnejših fazah bolezni, ki se pojavijo več tednov ali let po prvi fazi, lahko prizadene vsak telesni organ in povzroči njegovo vnetje, zato jo imenujemo veliki posnemovalec, spominja namreč na marsikatero drugo bolezen.

Če otrok v prvi fazi dobi antibiotik, jo praviloma popolnoma ozdravimo. Kljub zdravljenju nekaterim lahko ostanejo težave, ki jih opredeljujemo kot postlymski sindrom. Kaže se z glavoboli, neopredeljenimi bolečinami v mišicah in sklepih, imajo motnje koncentracije in kratkoročnega spomina, so razdražljivi, lahko imajo motnje spanja. V teh primerih antibiotična terapija praviloma ni uspešna.

Kaj lahko naredimo sami?

Borelioza je pogosta in huda bolezen, zato je pomembna preventiva. Izogibanje okuženim področjem je težko, zato sta bistveni dve stvari: samopregledovanje in nošenje svetlih in gladkih oblačil, ki pokrivajo vse dele telesa.

Po vrnitvi iz gozda ali travnika se preoblecite in operite oblačila. Preglejte celo telo, zlasti pozorni bodite na lasišče in predele za ušesi, nato se oprhajte. Če opazite klopa, ga odstranite z pinceto, tako da ga primate čim bližje koži in ga odstranite z enim potegom ter kožo nato razkužite.

Klopni meningoencefalitis

Je virusna bolezen, ki jo prav tako prenašajo okuženi klopi, poteka hitro ter je veliko nevarnejša od borelioze, katere potek je dolgoleten ‒ kroničen. Že samo ime pove, da povzroči vnetje možganov (encefalitis) in možganskih ovojnic (meningitis). Gre za zelo resno bolezen, ki ima lahko trajne posledice za zdravje, lahko je usodna (za 1‒2 odstotka obolelih). V Sloveniji letno zboli približno 100‒300 ljudi. Bolezen značilno poteka v dveh fazah. 1‒2 tedna po ugrizu klopa se pojavijo gripi podobni znaki z utrujenostjo, slabim počutjem, bolečinami v mišicah in sklepih, povišano temperaturo in glavobolom. V nasprotju z boreliozo na mestu vboda klopa ni značilnega izpuščaja. Ljudje nato ozdravijo in nekaj dni do treh tednov nimajo zdravstvenih težav.

Sledi druga faza, za katero so značilni visoka temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje, motnje zavesti, lahko tudi smrt. Preživeli imajo lahko trajne posledice, kot so glavoboli, slabša sposobnost koncentracije in posledično zmanjšana delovna sposobnost, pareze, ohromelost. V nasprotju z boreliozo se za preprečevanje klopnega meningoencefalitisa lahko cepimo. Cepljenje je neobvezno, priporoča se vsem od starosti enega leta naprej. Učinkovitost cepiva traja tri leta, zato ga je potrebno obnavljati.

Izpuščajne bolezni otrok

Spomladi se značilneje pojavljata dve virusni bolezni z izpuščaji. Peta otroška bolezen je značilnejša za starejše otroke, šesta pa pogosteje prizadene dojenčke. Obe bolezni sta nenevarni in mineta brez specifičnega zdravljenja.

Peta otroška bolezen (Erythema infectosum)

Je virusno obolenje, ki se prenaša s kapljično preko dihal. Zbolevajo predvsem šolarji, značilno spomladi. Bolezen poteka v dveh fazah. V prvi fazi (t. i. prodromalno obdobje) se otrok 2‒4 dni slabo počuti, ima povišano temperaturo in je zaripel v obraz (t. i. oklofutan obraz). V izpuščajem obdobju se pojavi izpuščaj v nivoju kože, ki se širi iz vratu na ramena ter stranske dele trupa, nato na pregibe okončin, postane mrežast in se spreminja s temperaturo okolja. V 10‒14 dneh izgine. 10‒30 odstotkov otrok ima bolečine v sklepih, redki tudi vnetje sklepov. Bolezen je virusnega izvora, zato specifičnega zdravljenja ni, potreben je počitek. Se pa virus lahko prenese iz okužene nosečnice na plod in povzroči hydro’s plod (nabiranje tekočine v različnih plodovih organih).

Šesta otroška bolezen (Exanthema Subitum ‒ Roseola Infantum)

Zbolevajo predvsem dojenčki (mlajši od enega leta, pogosteje dečki). Pojavlja se sporadično in epidemično vse leto, pogosteje pa spomladi in v jeseni. Prenaša se s slino. Bolezen se na začetku (prodromalno obdobje, ki traja 2‒5 dni) kaže s povišano temperaturo do 40 °C. Pojavi se nenadoma, lahko pa jo spremljajo tudi vročinski krči. Otroci so razdražljivi, kašljajo, imajo drisko, otekle veke in izbočeno veliko mečavo. Tretji dan temperatura pade, pojavi se izpuščaj na vratu in trupu, ki izgine v 1‒4 dneh. Povečane so vratne bezgavke, na mehkem nebu in jezičku pa se pojavi rdeč izpuščaj (enantem). Zdravljenje je nespecifično in simptomatsko: v času visoke temperature dajemo otroku veliko tekočine, zdravila, ki znižujejo telesno temperaturo, otrok naj počiva.

Rotavirusna driska

Okužba je zelo nalezljiva bolezen, ki se hitro širi med otroki in odraslimi. Rotavirus je najpogostejši povzročitelj driske pri otrocih v prvih treh letih življenja. Okužba se kaže z drisko, bruhanjem, krči v trebuhu, zvišano telesno temperaturo, otroci lahko kašljajo in imajo izcedek iz nosu. Rotavirusne driske potekajo v epidemijah. Pogosto zbolijo novorojenčki, dojenčki in majhni otroci, pri starejših ima okužba blažji potek. Težave trajajo dan ali dva in prebolela okužba nima trajnih posledic za zdravje ljudi. Pri hudih oblikah se bojimo dehidracije oz. izsušitve, saj včasih zaradi obilnega odvajanja blata ter bruhanja otroci težko zaužijejo nujno potrebno tekočino.

Dehidracija je zlasti pogosta pri majhnih otrocih, pri teh je potrebno bolnišnično zdravljenje. Povzročitelj se prenaša neposredno z umazanimi rokami ter posredno z okuženimi predmeti (t. i. fekalno-oralen prenos). Značilno je, da so virusi zelo trdoživi in odporni na večino čistil in mnoga razkužila, uničijo jih alkoholna in klorova razkužila. Zelo dolgo se zadržujejo na rokah, trdih površinah in celo v vodi. Preventiva je cepivo proti rotavirusni okužbi.

Vnetje sinusov ob alergiji

 Sezona cvetenja dreves in zeli se je že začela, s tem pa se pojavlja vse več težav zaradi alergije na dihalne alergene. Zamašen nos je glavni krivec za razvoj vnetja obnosnih votlin (sinuzitisa) pri otrocih z alergijo. Neprehoden nos je namreč idealno okolje za razmnoževanje bakterij, ki prodrejo v votline okrog nosu ter tam povzročijo simptome, kot so boleč pritisk na obnosne votline, glavobol, povišana telesna temperatura, gnojni izcedek iz nosu, ki lahko zateka nazaj v žrelo in povzroči tudi vnetje žrela. Za preprečevanje je potrebna dobra higiena nosu, ko pa otrok zboli, se antibiotiku težko izogne.

Glistavost

V človeškem telesu lahko preživijo številne gliste, pri nas je najpogostejša glista podančica, redkeje pa se lahko okužimo še z navadno glisto in s pasjo trakuljo. Do prenosa okužbe na človeka pride z živali, z umazanimi rokami ali preko živali. Ko zaužijemo jajčeca gliste, ta po prebavnem traktu potujejo do zadnjega dela črevesa, kjer se iz njih razvije odrasla glista. Podančica je običajno 1 cm velik parazit, ki leže jajčeca v okolico danke, kjer povzroča srbenje, ki se pojavi zlasti ponoči. Ko se praskamo, pridejo jajčeca na roke, predvsem za nohte. Z dotikom ust prenašamo jajčeca v usta in od tam v želodec in črevo. Poleg srbeža okrog zadnjika pa v blatu okuženega opazimo bele nitke (odrasle gliste), lahko se pojavijo še napenjanje, bolečine v trebuhu, utrujenost, driska, povečan ali zmanjšan apetit.

Diagnozo postavi zdravnik s pomočjo analize blata. Zdravljenje poteka z zdravili proti parazitom, ker pa se bolezen hitro širi med družinskimi člani, zdravimo poleg obolelega še ožje družinske člane. Za preprečevanje glistavosti je najpomembnejša higiena. Posluževati se moramo naslednjih ukrepov: psom preprečimo dostop do otroških igrišč oz. peskovnikov, po božanju psa si vedno umijmo roke, preprečujemo neposreden stik sline psa z otrokom, dobro operimo sadje in zelenjavo ter okuženega otroka ne vozimo v vrtec.