Se vaši otroci pačijo ob pogledu na vaš izrazito navdušen obraz, ko jim pred nos pomolite dišečo pomarančo? Poznate koga izmed odraslih, ki namesto po sadju raje poseže po vitaminskem dodatku? Zanje še obstaja upanje, da vzljubijo sadje. Kakšne trike naj uporabimo, da bi bilo uživanje sadežev radost, ne pa muka? V nadaljevanju.

Toliko, kot premore otroška dlan

Odrasli naj bi potrebovali dve porciji sadja (in tri zelenjave) na dan, otroci pa tri porcije sadja (in dve zelenjave na dan). Količina ene otroške porcije je toliko, kolikor lahko otrok vzame v svojo dlan. Za šoloobvezne otroke je porcija tako enakovredna prostornini polovice skodelice za kakav.

Naj vidijo, da ima sadje lahko tudi pikice

Stanka Zorec, vodja prehrane v vrtcu Vodmat iz Ljubljane, navaja, da sadje v njihovem vrtcu skorajda ne ostaja, saj ga otroci radi jedo. Sadje je na jedilniku vrtčevskih otrok prisotno vsaj štirikrat na teden. Dnevno imajo pogosto na voljo dve vrsti sadja. Gospa Zorec je zagovornica tega, da je sadje ponujeno ne v obliki smutija, temveč kot svež sadež. Kot takega ga lahko otroci okusijo, primejo v roke in ga sami razrežejo. To je pozitivno iz več vidikov: otroci vidijo, kako je sadje videti v naravni obliki, opazijo tudi, kakšne so razlike med ekološko pridelanim sadjem in neekološkim (ekološko sadje je lahko pikasto, obtolčeno, manjše velikosti), gre pa tudi za to, da je pri svežem sadežu absorpcija hranil boljša kot pri sadju v drugih oblikah.

Radi imajo hruške, malo manj ananas

Diplomirana vzgojiteljica Romana Kos iz vrtca Vodmat v Ljubljani iz prakse razloži, da otroci v njeni skupini zavrnejo le redkokatero sadje. Imajo ga zelo radi, pravi. Zanimivo je, da gre v promet tudi kombinacija kruha in hruške. Zelo radi imajo jabolka ter sezonsko sadje, še posebej radi zagrizejo v sočno, svežo pomarančo. Od sadja sta pri nekaterih otrocih manj priljubljena melona in ananas, drugače pa otroci jedo vse. »Sicer pa je več navdušenja nad sadjem opaziti v drugem starostnem obdobju. V jasličnih oddelkih je spoznavanje sadja počasno, grozdja, na primer, še ni na jedilniku. V drugem starostnem obdobju pride do preobrata, saj takrat otrok začne jesti več sadja.«

Jejte sadje skupaj z otroki

Na vprašanje, ali na priljubljenost sadja vpliva tudi dejstvo, da v vrtcih ni vmesnih prigrizkov, piškotov, sokov, tako kot doma, Kosova odgovarja, da to vsekakor pomaga. Zagotovo pa je res, da deluje tudi »zgled vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice. Midve radi jeva sadje in otroci to vidijo. Pomembno je, da se odrasli potrudimo, da pred otroki pojemo vsaj košček sadja ali dva. Midve se trudiva, da bi otrok sadje pojedel počasi, ga večkrat pregriznil, da bi to imel za obred, ne pa kot hrano, ki bi jo metal vase. Pomembno je, da sadja ne namečemo na krožnik vsepovprek. Zelo fino je, da ga malo okrasimo. Pri nas v skupini ob tem, ko jabolko razrežemo, skupaj štejemo koščke, ki smo jih narezali. Otroci jih zaradi igre rajši pojedo. Tudi tisti, ki morda res ne bi jedli, se premislijo. Potem jih pohvalimo, govorimo o tem, kako okusno je in polno vitaminov ter kako fino je, če jih jemo z olupkom. Sicer pa je treba vedeti, da je prehod iz jasli v starejšo skupino otrok obdobje, ko otroci ne želijo jesti olupka.«

Če mavrica ne deluje, poskusite sadni kebab

Ponujamo vam še nekaj nasvetov, da bodo otroci rajši jedli sadje (v primeru, da ni tako). Priporočljivo in vabljivo za oko je dnevno sadje (in zelenjavo) zaužiti v vseh barvah mavrice. Če običajni pristopi pri otroku ne delujejo, je stvari treba pristopiti načrtno. S sokovnikom lahko naredimo svež jabolčni ali korenčkov sok (lahko tudi mangov ali pomarančni). Otroku so morda bolj privlačni naribani ali narezani sadeži (reče se jim tudi »hrana za prstke«). S koščki pomaranče, melone, jabolka, breskve, manga, nektarine lahko na krožniku pričaramo pravo mavrico. Palačinke lahko obogatimo s premazom iz kuhanega jabolka in ščepcem cimeta. Jogurtu dodajmo pretlačene jagode in žličko medu. V maso za palačinke vmešajmo zmečkano banano, palačinke pa napolnimo s koščki manga in jogurtom. Specimo krhko tortno pecivo in ga obložimo z rezinami jabolka, breskve, nektarine ali hruške. Premažimo z medom (ali javorjevim sirupom) in za pol ure postavimo v pečico, ogreto na 200 °C. V poletnem času poskusimo s sadnim kebabom ali s sadnim želejem. Na hitro pripravimo bananin sladoled: olupljeno zrelo banano zavijmo v plastično folijo in zamrznimo. Otrokom bo všeč tudi sadna lučka (sadje in jogurt pretlačimo, zlijemo v modele za lučke in zamrznemo). Naj nam otrok pri pripravi pomaga!

Prigrizki namesto sadja

Nepriljubljenost sadja pri nekaterih pa ni edini vzrok morebitnega pomanjkanja vitaminov in mineralov. Vzrok je lahko izpuščanje obrokov. To je pogosto pri zelo zaposlenih ljudeh, ki obrok nadomeščajo s prigrizki, v katerih pogosto ni dovolj vitaminov in mineralov. Ogroženi so tudi ljudje s posebnimi dietami. Nosečnice omenjenih snovi potrebujejo še več. Tudi v starosti se zmanjšuje učinkovitost absorpcije, zato starejšim osebam ne zadošča zgolj ustrezna prehrana. Večje potrebe po vitaminih in mineralih imajo tudi ljudje, ki se intenzivno ukvarjajo s športom, ter tisti, ki kadijo in veliko pijejo.

Če ne gre drugače …

Če sadja ne smemo ali ne maramo uživati, je nujno, da posežemo po vitaminskih dodatkih. Vitamini in minerali imajo namreč zdravilne učinke, saj pomagajo pri proizvodnji energije, hitrejšem okrevanju po bolezni, izboljšajo delovanje živčnega sistema … Antioksidanti v sadju (in zelenjavi) pa naj bi preprečevali tudi bolezni, kot so bolezni srca in rak. Nevarno pa je ne samo pomanjkanje vitaminov in mineralov v prehrani, temveč tudi, če zaužijemo preveč mineralov. Zato pozor, ne pretiravajmo ne s prehrano ne z dodatki.

Opozorila pri dodatkih

Preden vzamemo vitaminski dodatek, moramo biti pozorni na to, da ta dodatek ne zavira absorpcije drugih vitaminov in mineralov ali da ne povzroči stranskih učinkov. Posebno pozorni pa bodite tisti, ki imate zdravstvene težave in jemljete zdravila. Dodatki in zdravila lahko namreč medsebojno učinkujejo. Kupujte izdelke znanih proizvajalcev, ki skrbijo za nadzor nad kakovostjo in izdelke preverjajo s kliničnimi preskusi. Še bolje je, če je na embalaži omenjen STANDARDIZIRANI IZVLEČEK, kar pomeni, da proizvajalec jamči za konsistentno moč in učinkovitost svojega pripravka.

Oznake, na katere moramo biti pozorni so: RDA (količina vitamina oz. minerala, ki jo potrebuje povprečna odrasla oseba, da ohrani svoje zdravje; običajno je izražena v odstotku), RNI (priporočena dnevna količina vitaminov in mineralov, ki je potrebna za ohranjanje zdravja pri večini ljudi), OPTIMALNA KOLIČINA (količina hranilnih snovi naj bi po mnenju nekaterih strokovnjakov morala zagotavljati optimalno duševno in čustveno ravnovesje ter čim boljše telesno počutje, ne le ohranjati zdravje in preprečevati bolezni; zaužite količine naj bi bile po njihovem mnenju večje), VARNA ZGORNJA MEJA (je višja od priporočenega dnevnega vnosa in naj se je ne bi preseglo).

Ste vedeli, da … se je nedavno spet pojavil skorbut, starodavna bolezen, za katero so v 19. stoletju zbolevali mnogi mornarji, ki so bili na krovu po več mesecev skupaj in niso uživali svežega sadja in sveže zelenjave? Simptomi skorbuta so izčrpanost, počasno celjenje ran, vnetje dlesni in krvavitve iz njih, dermatitis, vnetje sklepov, visoka vročina, slabokrvnost, osteoporoza, edemi spodnjih okončin. Smrt lahko nastopi zaradi srčne insuficience.

Ste vedeli, da … v nasprotju s splošnim prepričanjem zamrznjeno in vloženo sadje (tudi zelenjava) pogosto vsebuje celo več hranil od svežih proizvodov, še posebej če so sveži starejši od pet dni? Sadje (in zelenjavo) namreč zamrznejo kmalu po obiranju, zato se v rastlinah ohrani visok odstotek določenih hranil, ki bi se drugače začele počasi razgrajevati. Tudi konzerve niso nujno slaba možnost.